Videl sem volka. Kaj naj storim?

Želim zaščititi premoženje

Zgodila se je škoda

Obrnite se na nas

Izmenjava izkušenj za učinkovit soobstoj z velikimi zvermi: obisk strokovnjakov s Češke v okviru projekta LIFE VARNA PAŠA

15. oktobra 2026

V Sloveniji je potekal strokovni obisk, namenjen izmenjavi znanj in dobrih praks na področju upravljanja z velikimi zvermi, predvsem volkom in rjavim medvedom, ter iskanju učinkovitih rešitev za soobstoj ljudi in velikih zveri. Program je povezal predstavnike strokovnih institucij, naravovarstvenih organizacij, lokalne skupnosti in kmetijstva, s poudarkom na preventivnih ukrepih za zaščito pašnih živali.

Obisk se je začel na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) v Ljubljani, kjer so udeležence sprejeli predstavniki zavoda in Ministrstva za okolje. V okviru strokovnih predstavitev so udeleženci spoznali slovenski sistem upravljanja z volkom in rjavim medvedom, pristojnosti državnih institucij ter delo Zavoda za gozdove Slovenije na področju spremljanja in upravljanja populacij velikih zveri. Predstavljen je bil tudi projekt Prospective LIFE – PROtect SPEcies aCTIVEly by LIFE, ki odpira možnosti za mednarodno izmenjavo izkušenj predvsem na področju priprave načrtov za upravljanje s prostoživečimi živalmi.

DINA Pivka: povezovanje varstva narave in lokalnega razvoja

V nadaljevanju so udeleženci obiskali Center o velikih zvereh DINA Pivka, ki deluje v okviru Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Spoznali so vsebine centra, namenjene ozaveščanju o velikih zvereh, ter primere izdelkov, ki podpirajo soobstoj z medvedom in prispevajo k prepoznavnosti lokalnega okolja.

Pomemben del programa je bil namenjen projektu LIFE VARNA PAŠA, ki spodbuja uvajanje preventivnih ukrepov za zmanjševanje škode, ki jo lahko velike zveri povzročijo na pašnih živalih. Nika Mohorič z Zavoda za gozdove Slovenije je predstavila sistem povračila škode in aktivnosti projekta, Nina Doles iz Občine Pivka pa vlogo občine pri uveljavljanju dobrih praks na področju sobivanja z velikimi zvermi.

Udeleženci so se seznanili tudi s prostovoljskim programom »Sodelujem – varujem«, ki ga v okviru projekta Varna paša koordinira društvo Dinaricum. Program vključuje posameznike, ki zainteresiranim rejcem pomagajo pri postavitvi zaščitnih ukrepov za varovanje pred napadi zveri.

Kmetije kot pomemben del rešitev

Terenski del obiska je omogočil vpogled v konkretne ukrepe za zaščito pašnih živali. Na družinski kmetiji Sedmak v Jurščah so udeleženci spoznali kako tam že vrsto let svoje pašne živali varujejo s pastirskimi psi.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi obisku kmetije v Horjulu, kjer je Matej Lončar, ki deluje tudi kot svetovalec Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, predstavil ukrep varovanja z visokimi električnimi mrežami, ki so eden od najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje napadov zveri na pašne živali.

Izmenjava izkušenj na kmetijah je pokazala, kako pomembno je preventivne ukrepe prilagoditi značilnostim posamezne kmetije, vrsti živali in lokalnim razmeram. Učinkovito varovanje čred namreč zahteva ustrezno opremo, znanje, redno vzdrževanje zaščitnih sistemov in dobro sodelovanje med kmeti ter strokovnimi službami.

Od Pivke do Triglavskega narodnega parka

Program obiska se je nadaljeval na Gorenjskem, na sedežu Triglavskega narodnega parka na Bledu, kjer je Andrej Arih udeležencem predstavil delovanje parka, njegove naloge in pristope k upravljanju zavarovanega območja. Predstavitev je ponudila dodatno priložnost za izmenjavo pogledov na upravljanje naravnih območij, varstvo biotske raznovrstnosti in povezovanje varstvenih ciljev z dejavnostmi lokalnega prebivalstva.

Skupno znanje za dolgoročno sobivanje

Strokovni obisk je povezal institucionalne, naravovarstvene in praktične vidike soobstoja z velikimi zvermi. Predstavitve, ogled centra DINA Pivka in obiski kmetij so udeležencem omogočili spoznavanje slovenskih izkušenj na področju upravljanja z velikimi zvermi, preprečevanja škode in vključevanja lokalnih skupnosti.

Projekt LIFE VARNA PAŠA pri tem poudarja, da je dolgoročno sobivanje mogoče graditi s kombinacijo preventivnih ukrepov, strokovne podpore, ozaveščanja in sodelovanja med različnimi deležniki. Prav izmenjava dobrih praks ter prenos uporabnega znanja v vsakdanje delo kmetij in institucij sta pomembna koraka k učinkovitejšemu varovanju pašnih živali in ohranjanju velikih zveri v slovenski naravi.

Morda vas zanima tudi