Rjavi medved ni prisoten le v južni Sloveniji, kot pogosto mislimo, temveč se pojavlja tudi v zahodnem delu države in občasno v številnih drugih regijah. Da bi bili čebelarji bolje obveščeni o prisotnosti medvedov, smo v projektu Varna paša nadgradil dve spletni aplikaciji – Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP‑RKG in Register čebelnjakov. Orodji omogočata hiter vpogled v območja, kjer se medvedi pojavljajo redno ali občasno.
foto:
Zemljevid razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji (podatki 2019); zelena- stalna prisotnost in razmnoževanje, oranžna – stalna prisotnost brez razmnoževanja, rumena – občasna prisotnost.
Če čebelar postavi čebelnjak na območje prisotnosti medveda, je priporočljiva ustrezna zaščita – predvsem električna ograja ali elektromreža višine vsaj 145 cm. Pravilno postavljena zaščita je najučinkovitejši način za preprečevanje škode.
V primeru škodnega dogodka je treba:
Če je čebelnjak na območju redne prisotnosti medveda in ni bil zaščiten, lastnik ni upravičen do odškodnine, saj se takšna škoda šteje za pričakovano.
Medved povzroča največ škode med vsemi velikimi zvermi v Sloveniji. V čebelarstvu je bilo leta 2024 zabeleženih 34 škodnih dogodkov, ocenjenih na 34.623 EUR. Največ napadov se zgodi poleti, zlasti junija.
Čebelarska zveza Slovenije bo v okviru projekta LIFE Varna paša:
– razdelila komplete pašne opreme za čebelarje,
– nudila interventne komplete za takojšnjo zaščito po škodi,
– izvedla izobraževanja in praktične delavnice o zaščiti čebelnjakov.
Več informacij dobite v prispevku Območje prisotnosti rjavega medveda, ki je bil objavljen v reviji Slovenski čebelar, februar/2026.