Dijaki in kmetijski svetovalci na planini Krasji vrh spoznavali planinsko pašništvo in varovanje živali pred napadi velikih zveri
Kako ohranjati tradicijo planinske paše in hkrati učinkovito varovati drobnico pred velikimi zvermi? Na to vprašanje smo iskali odgovore na terenskem obisku planine Krasji vrh, ki ga je 12. oktobra 2026 v okviru projekta LIFE VARNA PAŠA organiziral Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Udeleženci smo spoznali delovanje pašne skupnosti ter si ogledali na novo vzpostavljene ukrepe za varovanje drobnice, ki so jih na planini uvedli v okviru projekta.
Planinsko pašništvo ima v Zgornjem Posočju dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine ter kmetijstva. Na območju Tolmina, Kobarida in Bovca je 33 planin in skupnih pašnikov, na katerih se pase okoli 2.500 glav goveda in 2.300 glav drobnice. Med njimi je 13 planin, na katerih še vedno poteka tradicionalna predelava mleka. Planinski pašniki obsegajo približno 1.800 hektarjev ter pomembno prispevajo k ohranjanju kmetijskih gospodarstev in značilne podobe posoške krajine.
O delovanju Agrarne skupnosti Krasji vrh in upravljanju planine sta spregovorila Bogomil Bric, ki bo prevzel naloge pastirja, in naš spremljevalec Tobija Koren, dijak 4. letnika Biotehniške šole, ki sodeluje pri delu pašne skupnosti in bo nadaljeval družinsko tradicijo reje drobnice. Tobijevo vključevanje v življenje planine je spodbuden primer, kako mlajše generacije prevzemajo odgovornost za ohranjanje planinskega pašništva in znanja, ki se prenaša iz roda v rod.
Terenskega obiska sta se z dijaki 2. letnika udeležila tudi profesorja Metod Štrancar in Tina Rejec. Neposredno spoznavanje življenja na planini pa je dijakom približalo izzive, s katerimi se srečujejo pašne skupnosti, ter pomen iskanja rešitev, ki bodo omogočale nadaljevanje te tradicije tudi v prihodnje.
Publikacije
