Volk ponovno na Pohorju – znanje za varen soobstoj

Volkovi so se po več desetletjih ponovno vrnili na območje Pohorja; oblikoval se je trop s sedmimi odraslimi volkovi in lanskimi mladiči. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave, hkrati pa sobivanje z njimi predstavlja izziv, ki zahteva znanje, razumevanje in premišljene ukrepe. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so zato v okviru projekta LIFE Varna paša februarja (3., 4. in 5. 2. 2026) na treh lokacijah na Pohorju kot del preventivne akcije pripravili tri odmevna predavanja za lokalno prebivalstvo, ki se je seznanilo z značilnostmi volka in ravnanjem ob morebitni škodi, če do nje pride. 

Volkovi so pomemben del naših gozdov in so bili v preteklosti prisotni na območju celotne Slovenije. Kasneje so bili sistematično preganjani, zato so se ohranili zgolj v majhnem številu na območju Kočevske in Notranjske. Po zavarovanju vrste v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, najprej s strani lovcev, nato pa še države, si je populacija volkov v Sloveniji opomogla ter se v zadnjem desetletju razširila tudi v Alpe in predalpski prostor. Trenutno je ocena  volkov v Sloveniji okoli 135 osebkov.

»Pohorje je po vseh značilnostih primerno za obstoj enega do dveh tropov. Trenutni trop je stabilen, možno pa je, da se bodo potomci pohorskega tropa v iskanju novega teritorija razširili tudi na sosednja gozdnata območja,« je poudaril Miha Mrakič,  lovski načrtovalec z Zavoda za gozdove Slovenije, pristojen za Pohorsko lovsko upravljavsko območje.

Brez zabeleženega primera napada volka na človeka

Ljudje smo skozi stoletja soobstoja z volkovi razvili številne mite in legende, ki so se, predvsem v pravljicah za otroke, ohranili do danes. Danes je situacija bistveno drugačna, kot je bila, ko so pravljice nastale, a strah pred volkovi ostaja. Pa je upravičen? Po mnenju predavateljev ne.

Volkove smo tisočletja preganjali in jim s tem globoko vtisnili strah pred nami, zato se nas izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialen plen. Srečanja z njimi so redka in običajno kratkotrajna. »Strah pred volkovi zaradi različnih mitov o njihovi krvoločnosti je vsekakor razumljiv, a volkovi so človeku praviloma nenevarni in se mu izogibajo. V primeru, da do bližnjega srečanja vseeno pride, ostanimo mirni, opozorimo na našo prisotnost in se umaknimo. Če se sprehajate skozi gozd, imejte psa vedno na povodcu. V Sloveniji sicer ne poznamo primera napada volka na človeka,« je poudaril Igor Kopše, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Maribor.

Preprečevanje škode z dosledno uporabo zaščitnih ukrepov

Največ problemov z volkovi imajo rejci pašnih živali, predvsem drobnice. Zato je izjemno pomembna preventiva; predvsem je pomembna uporaba visokih elektromrež in drugih ustreznih zaščitnih ukrepov. Rejec drobnice Matej Lončar, ki že več let uspešno uporablja zaščitne ukrepe na območju osrednje Slovenije, kjer so volkovi prisotni že dalj časa, je izpostavil: »Ko je bila zaznana prisotnost zveri v bližnji okolici, smo pričeli z uporabo visokih elektromrež, tako da škode po velikih zvereh do sedaj še nismo imeli. Ukrepi delujejo, le dosledno jih je treba izvajati.«

Na območju Pohorja so zaenkrat škodni primeri redki; leta 2025 je bil potrjen en primer napada na drobnico, ki ga je povzročil mladi volk, t. i. disperger, ki je zapustil svoj trop. »Takšni posamezni primeri so pričakovani, kadar bo volk naletel na slabo ali pa nezaščiteno drobnico. Ključno je, da rejci ob morebitnem dogodku takoj obvestijo Zavod za gozdove Slovenije, da lahko ustrezno ukrepamo,« je pojasnil Izidor Cojzer, vodja Lovišča s posebnim namenom Pohorje in pooblaščenec za cenitev škod.

Pogoji za varen soobstoj z volkom

Za soobstoj z volkovi je torej ključno, da se držimo preverjenih praks varovanja premoženja in da imajo vsi deležniki dostop do relevantnih informacij. Cikel treh predavanj Zavoda za gozdove Slovenije na območju Pohorja je pokazal, da  je javnost zredno zainteresirana za informiranje in debato na temo volkov, saj se je skupno dogodkov udeležilo 370 udeležencev. Soobstoj z volkovi je mogoč, če združimo znanje, preventivo in odprto komunikacijo. Lokalna skupnost, rejci, lovci in strokovnjaki imajo pri tem vsak svojo pomembno vlogo.