Oglejte si območja prisotnosti
Škode po rjavem medvedu se pojavljajo na drobnici, čebelnjakih, sadnem drevju, njivah ter na silažnih balah. Največ škodnih primerov se pojavlja na drobnici, sledijo škode na čebelnjakih. Obe vrsti škode se pojavljata na območju življenjskega prostora rjavega medveda in tudi v predelih, kjer se medved občasno pojavlja.
Rjavi medved je bil v preteklosti razširjen po območju celotne Evrope. Zaradi iztrebljanja, krčenja gozdov, povečevanja kmetijskih površin in posledično izgube primernega habitata, se je do danes njegova razširjenost bistveno zmanjšala. Številčnost in populacijska gostota medvedov je odvisna predvsem od razpoložljivosti hrane, primernosti habitata in odvzema iz narave.
V državah, katerih ozemlje sovpada z Dinarskim gorstvom, najdemo največje gostote medvedom. Sem spada tudi Slovenija, z ocenjeno številčnostjo medvedov na približno 990 osebkov. Tipičen habitat medveda v Sloveniji so strnjeni gozdovi Kočevske in Notranjske, ki tvorijo jedro stalne prisotnosti medveda. Območje razširjenosti se širi še od alpskega prostora preko gozdnih masivov na severozahodu (Nanos, Hrušica in Trnovski gozd), na zahodu do nizkega krasa, na vzhodu pa vse do Gorjancev.
Medvedja populacija v Sloveniji na podlagi ocenjevanja številčnosti in drugih kazalnikov ni ogrožena. Vendar pa jo človekove dejavnosti, predvsem na osrednjem življenjskem območju, lahko hitro pričnejo ogrožati. Največji izziv ohranjanju populacije pa predstavlja sprejemanje ljudi in pripravljenost sobivanja z medvedi.
Bi želeli o vrsti izvedeti več? Priporočamo, da obiščete naslednje povezave:
- Spletna stran in FB projekta LIFE DINALP BEAR.
- Brošura Rjavi medved v Alpah in Dinaridih, nastala v projektu LIFE DINALP BEAR.
- Več člankov in drugih publikacij najdete tukaj.
