Škoda po bobru navadno nastane v bližini rek in drugih vodotokov, kjer vrsta prebiva. Glavnino škode bober povzroči na njivah, na katerih se prehranjuje, ter na posameznih drevesih in nasadih.
Ker se hranijo predvsem z lesom, lahko z glodanjem okrasnega drevja in grmovnic povzročijo škodo tudi v urbanem okolju. Bobri so bili nekdaj razširjeni po Evropi, predvsem na gozdnatih območjih.
V Sloveniji je bober prisoten le na omejenih območjih. Najdemo ga na reki Krki, Savi, Sotli, Dravi, Muri, Kolpi in na Ljubljanskem barju. Prisoten je tudi na jugovzhodu države, vzdolž meje s Hrvaško. Značilen habitat bobra so vodna telesa (reke, jezera, potoki in močvirja) s celoletnim vodostajem. Na samo kakovost vode bobri niso zelo občutljivi. Vodna telesa morajo vsebovati dovolj velike količine rastlinske hrane, saj je izključno rastlinojeda žival. Posebna žleza mu omogoča prebavo velike količine celuloze.
Bi želeli o vrsti izvedeti več? Priporočamo, da obiščete naslednje povezave:
- Predstavitev bobra (Castor fiber), navadne veverice (Sciurus vulgaris), dihurja (Mustela putorius), male podlasice (Mustela nivalis), vidre (Lutra lutra) in divje mačke (Felis silvestris), ter možnosti ukrepov za preprečitev škode na premoženju (str. 4-6).
- Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – bober (Castor fiber).
