Visoke elektromreže
foto:
Ograda iz visokih elektomrež
Varovanje z elektriko
Čeprav so zveri navadno zelo previdne živali, so pri dosegu svojega cilja, potencialnega plena, lahko tudi zelo vztrajne. Preden v okolju prečkajo oviro, se z njo vselej najprej seznanijo. Nasploh velja, da je elektrika edina ovira, ki z zadano bolečino preprečuje, da bi se velike zveri ponovno približale. Ta značilnost daje varovanju z elektriko ključno prednost in zanesljivost v primerjavi z kemičnimi, zvočnimi in drugimi odvračali, ki delujejo le za kratek čas, dokler se živali nanje ne navadijo.
IZKUŠNJE S TERENA
Varovanje z visokimi elektromrežami se je tako v Sloveniji kot drugod po svetu izkazalo kot zelo učinkovito.
PREDNOSTI
Ključna prednost visokih elektromrež je njihova premičnost, kar pomeni, da jih na izbranem območju uporabljamo za določen čas, nato pa jih premaknemo na drugo lokacijo ali pospravimo. Tako lahko bolje nadzorujemo pašo živali, popašenost in pognojenost pašnika ter po želji traso prilagajamo glede na specifiko terena.
Čreda je lahko v obori iz elektromrež zaprta ves čas (bolj primerno za manjše črede) ali zgolj v nočnem času. Pogostost prestavljanja ograde prilagajamo po lastni presoji, navadno pa je to povezano predvsem z velikostjo črede.
POMANJKLJIVOSTI
Na nekaterih terenih strmih in zelo kamnitih terenih je postavljanje elektromrež precej zahtevno. Posebno prestavljanje mrež po pašnikih je zato velik izziv, za katerega je potreben čas in nekaj izkušenj. V takšnih primerih je lahko uporaba visoke elektromreže zgolj za nočno zapiranje črede ena izmed rešitev. Nočna obora iz elektromrež je v tem primeru postavljena znotraj večjega pašnika, ki je ograjen z večžično elektroograjo, ki zadržuje živali na pašniku.
Kjer pašnike prečkajo pohodniške poti, so elektromreže lahko tudi prednost, saj lahko traso speljemo tako, da ne ograda ne bo ovirala mimoidočih.
Več informacij o učinkovitosti je predstavljenih v poročilu.
| Prednosti | Slabosti |
|---|---|
| Učinkovita zaščita pred napadi velikih zveri. | Potrebno je redno vzdrževanje trase (košnja). |
| Relativno hitra postavitev in pospravljanje, omogočeno je prestavljanje na druge lokacije. | Dolžina celotnega oboda ne sme presegati 500 m, saj se učinkovitost prevananja električnega toka bistveno zmanjša. |
| Varovanje na dnevni paši in/ali kot nočna ograda. | Čreda zaprta v najmanj 300 metrov veliko oboro, saj v nasprotnem primeru lahko ob napadu zveri pride do panike, čreda pa zaradi premajhne obore nima možnosti umika, zato oboro podre, s tem pa postane lahek plen zverem. |
| Natančno usmerjane paše in s tem izboljšanje kakovosti in preprečevanje pretirano poškodovanosti travne ruše ter preprečevanje prekomerne okuženosti živali z notranjimi zajedalci. | Pogostejše prestavljanje zaradi manjše ograjene pašne površine. |
| Zaradi opazne barve in gostega prepleta žic, so elektromreže veliko bolj vidne, tako za rejne kot tudi prostoživeče živali. | Če električni tok v mreži ni stalno prisoten, se tako rejne kot tudi prostoživeče živali veliko pogosteje zapletejo vanjo. |
Kaj potrebujemo za varovanje z visokimi elektromrežami?
Elektromreže
Sam obod sestavlja več kosov elektromrež, ki morajo biti visoke vsaj 160 cm. Obod naj ne meri manj kot 300 m in ne več kot 500 m.
Vir napetosti
Za zagotavljanje stalno prisotne električne napetosti (vsaj 5 kV) v elektromreži potrebujemo pašni aparat (vsaj 2,5 J), ki ga napajamo:
- z akumulatorjem (priporočamo vsaj 85 Ah in akumulatorje z globokim ciklom oz. globokim praznjenjem) ali
- na električno omrežje (220 V).
Ozemljitev
Ključen element je ozemljitev pašnega aparata, ki naj bo sestavljena iz vsaj treh palic ali pocinkanih cevi, katerih dolžina naj bo najmanj en meter. Ozemljitvene palice zabijemo v zemljo skoraj v celoti oz. čim globlje.
Dodatna sidrišča
Na razgibanem terenu potrebujemo za učvrstitev elektromrež tudi dodatna sidrišča, ki pripomorejo k temu, da se višina mreže ne spreminja.
Voltmeter
Za preverjanje napetosti v ograji.
Učinkovito varovanje
Prikaz ključnih elementov pravilno postavljene ograde iz elektromrež (vir: priročnik, str. 10-11).
Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi?
- Za ozemljitev uporabimo tri pocinkane cevi ali palice (vsaka meri vsaj 1 m), ki jih povežemo s pocinkano žico. Razdalja med cevmi naj bo 1 m.
- Pozorni moramo biti na prekomerno izsušitev zemlje. Če se pojavi, zemljo okoli ozemljitvenih cevi ali palic redno vlažimo.
- Razgiban in kamnit teren oteži postavljanje visokih elektromrež.
- Obore ne postavimo v bližino zaraščenih površin/gozdnega roba, kateri predstavljajo kritje velikim zverem. S tem preprečimo tudi zapletanje divjadi v mreže.
- Višina elemtromrež mora dosegati vsaj 160 cm.
- Vsi deli elektromreže morajo biti napeti.
- Dolžina oboda ne sme presegati 500 m, da zagotovimo nemoteno prevajanje električnega toka.
- Med spodnjo linijo elektromreže in tlemi ne sme biti prostora, ki bi omogočal prehod.
- V času neuporabe je potrebno elektromreže pospraviti.
- Ob rednem prestavljanju ograde se morajo velike zveri zopet na novo spoznati z oviro.
- Travna ruša pod elektromrežo mora biti redno košena in ne sme biti višja od 10 cm.
Priporočila za zaščito različnih tipov premoženja
Če vas zanimajo podrobnejše informacije o tovrstni zaščiti, vas vabimo k branju priročniku (str. 9-19), nastalem v okviru projekta LIFE DINALP BEAR in brošuri, oblikovani v projektu SloWolf. Kmalu bo na voljo tudi priročnik za zaščito čebelnjakov pred škodami po medvedu.