Po evidencah ARSO (glej slika NB07-3) se škoda na premoženju po risu od leta 2012 dalje pojavlja zelo redko. Zabeležena je bila na rejnih živalih. Tudi pred tem je bil obseg škode, v primerjavi z drugimi zavarovanimi vrstami zveri, praktično zanemarljiv. Tako kot ostali predstavniki velikih zveri je bil tudi ris preganjan in v večjem delu Evrope tudi iztrebljen.
Po ureditvi statusa zavarovanosti je številčnost pričela naraščati. Na začetku 20. stoletja so bili risi v Sloveniji popolnoma iztrebljeni. Po skoraj 60 letih odsotnosti vrste so lovci in gozdarji leta 1973 izpeljali ponovno naselitev z doselitvijo šest risov iz Karpatov na Kočevsko.
Območje risove stalne prisotnosti v Sloveniji je omejeno na gozdove Kočevske in Notranjske, Trnovskega gozda in Julijskih Alp ter Karavank. Danes se risi ponovno soočajo z izumiranjem, predvsem zaradi parjenja v sorodstvu.
Da bi ohranili rise v Sloveniji, smo v preteklih letih v okviru projekta LIFE Lynx doselili rise iz Slovaške in Romunije. Po ocenah iz sezone 2020/2021 je bilo v Sloveniji prisotnih 29 odraslih risov.
Bi želeli o vrsti izvedeti več? Priporočamo, da obiščete naslednje povezave in literaturo za nadaljnje branje:
- Spletna stran in FB projekta LIFE Lynx (Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem).
- Spletna stran projekta 3Lynx (Monitoring, upravljanje in vključevanje interesov deležnikov na območju 3 populacij evrazijskega risa v srednji Evropi).
- Strategija ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016–2026.
- Kos I., Potočnik H., Skrbinšek T., Skrbinšek M.A., Jonozovič M., Krofel M. 2004. Ris v Sloveniji. 1. izd. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.
