LIFE VARNA PAŠA
O projektu
Naslov projekta: Podpora podeželskim skupnostim v Sloveniji pri preprečevanju konfliktov z medvedom in volkom preko medsektorskega sodelovanja, sistemskih ureditev in izobraževanja
Akronim: LIFE VARNA PAŠA
Referenca: LIFE22-NAT-SI-LIFE VARNA PASA
Projektni časovni okvir: 01.01.2024 – 31.12.2029 (72 mesecev)
Vrednost projekta:4.991.613,75 €
Finančni prispevek EU: 3.743.710,31 €
Finančni prispevek Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP): 998.322,75 €
Osrednji cilj projekta LIFE VARNA PAŠA je vzpostaviti strpen soobstoj med ljudmi ter velikimi zvermi, volkovi in rjavimi medvedi, ter preko zmanjševanja konfliktov zagotoviti dolgoročno ohranitev obeh živalskih vrst, kot tudi kmetijstva.
Projekt LIFE VARNA PAŠA temelji na treh ločenih, vendar medsebojno povezanih delovnih paketih, ki zagotavljajo celovit pristop k reševanju problemov z vključevanjem dela na različnih ravneh, od vladnih institucij odločanja do končnih uporabnikov na terenu. Projekt se osredotoča na eno državo – Slovenijo.
Raznolik konzorcij sedmih partnerjev iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja sistemsko pristopa k reševanju problematike soobstoja človeka in velikih zveri. Cilj konzorcija je najti ustrezne rešitve za preprečevanje škod na človekovem premoženju in vključitev le-teh v nov Strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2027. Vsa zaščitna sredstva in prakse bodo razvita ali prilagojena v sodelovanju s kmeti, kmetijskimi svetovalci, pooblaščenci za ocenjevanje škod in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Z namenom izboljšanja in razširitve mreže ljudi za pomoč kmetom, bomo vključili tudi prostovoljce.
Zavedamo se, da je prenos znanj med prakso in izobraževanjem ključen, zato je posebna pozornost namenjena sodelovanju s šolskimi centri in univerzami, s katerimi razvijamo izobraževalne vsebine in jih vpeljujemo v program rednega izobraževanja na področju kmetijstva, naravovarstva in gozdarstva. S tem bomo zagotovili dolgoročno pridobivanje znanj.
Delo v eni državi nam omogoča, da obravnavamo okoljske, kulturne, politične in socialno-ekonomske razmere, ki so značilne za Slovenijo.
Kljub izjemni pokritosti Slovenije z gozdom, manjkajo obsežni gozdni kompleksi, ki bi zagotavljali »samostojni« življenjski prostor za velike zveri, zato so interakcije z njimi neizogibne. Zaradi prepletanja narave in kulturne krajine je tako nujno, da poteka upravljanje z velikimi zvermi in kmetijsko krajino z roko v roki.
Velike zveri se v zadnjih letih pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile stalno prisotne, npr. v alpskem svetu. Ponovni pojav novih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožil številna vprašanja.
Čeprav si za strpen soobstoj z velikimi zvermi v Sloveniji prizadevajo različne institucij, njihovo delovanje še ni povsem usklajeno. Da bi našli učinkovit mehanizem, kako pomagati kmetu, je nujno uskladiti pristope ključnih odgovornih institucij na tem področju.
K oteženemu soobstoju vplivajo tudi neustrezni, neusklajeni in finančno pomanjkljivi kmetijski in okoljski ukrepi za preprečevanje konfliktov na nacionalni in regionalni ravni. Obstoječi ukrepi za podporo kmetom so zelo splošni in ne vsebujejo posebnosti, ki so potrebne za zaščito živali na gorskih pašnikih in varovanje goveda. Velike zveri so bile na območju Alp skoraj stoletje odsotne, zato današnja vrnitev volka in medveda v ta prostor narekuje ponovno nujo po prilagoditvi pašnje, vključno z vrnitvijo tradicionalnega načina paše s pastirjem ali z uporabo novejših metod varovanja živali na paši, kot sta uporaba pastirskih psov in visokih elektromrež za nočno zapiranje.
Poleg prilagoditve ukrepov za sofinanciranje dodatnega dela rejcem in čebelarjem na območju pojavljanja medveda in volka, je ključna vzpostavitev podpornega sistema za sofinanciranje zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni. Dolgoročen soobstoj z velikimi zvermi ovirajo tudi zelo polarizirana stališča med ključnimi deležniki in pomanjkanje vsebin o konfliktih med človekom, volkom in rjavim medvedom tako v formalnem kot tudi neformalnem izobraževanju. S sistemsko vpeljavo vsebin v redno izobraževanje in omogočeno izmenjavo izkušenj s prakso želimo doseči bistven cilj projekta – izboljšati soobstoj in prispevati k dolgoročni ohranitvi volka in medveda, kakor tudi kmetijstva.
Glavni cilj:
- Izboljšati sprejemanje in soobstoj med ljudmi, volkovi in rjavimi medvedi v Sloveniji z uporabo zaščitnih ukrepov za zmanjšanje konfliktov.
Ostali cilji:
- Zagotoviti dolgoročno ohranitev volkov in rjavih medvedov, kakor tudi kmetijstva na območju Slovenije;
- Zmanjšati konflikte, ki nastanejo med ljudmi in velikimi zvermi;
- Nadgraditi obstoječe zaščitne ukrepe in razviti nove pristope za varovanje večjih pašnih živali in pašo na planinah;
- Vključiti posodobljene in nove rešitve za zaščito pašnih živali v novo skupno kmetijsko politiko;
- V sodelovanju s kmetijami, šolskimi centri in univerzami razviti izobraževalne module z namenom prenosa znanja med prakso in izobraževanjem ter sistemsko urediti pridobivanje teh znanj v sklopu rednega izobraževanja.
Projektno območje vključuje večji del območja Republike Slovenije, a z možnostjo vpliva na celotno ozemlje Republike Slovenije. Alpski del projektnega območja zajema dele Julijskih in Kamniško – Savinjskih Alp, predalpsko območje in Karavanke. Gre za najbolj jugovzhodni del Alp, ki se povezuje z Dinarskim gorovjem. Dinarski del projektnega območja zajema celotno dinarsko območje Slovenije. Glavna raba zemljišč na projektnem območju je gozdarstvo (približno 70 % rabe zemljišč), druge rabe pa so kmetijstvo, turizem in rekreacija.
Območje vpliva projekta
LIFE je finančni instrument EU, ki podpira okoljske, naravovarstvene in podnebne ukrepe. Podpira projekte, ki prispevajo k izvajanju direktiv EU o pticah in habitatih, podpirajo omrežje Natura 2000 in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Program LIFE se je začel leta 1992 in je do danes sofinanciral več kot 1800 projektov iz področja varstva narave. Program je razdeljen na štiri prednostne tematike:
- Narava in biodiverziteta
- Krožna ekonomija in kvaliteta življenja
- Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
- Prehod na čisto energijo
Projekt LIFE VARNA PAŠA spada pod temo LIFE Narava in Biodiveziteta.
Za več informacij obiščite:
LIFE Evropska komisija http://ec.europa.eu/environment/life/index.htm
LIFE Slovenija https://lifeslovenija.si/
Uporabna gradiva:
- Priročnik za obravnavo škod po zvereh (Černe et. al. 2019)
- Pastirski psi – Priročnik projekta LIFE DINALP BEAR (Berce et al. 2019)
- Medved kot modelni organizem za pouk biologije – Priročnik za učitelje. (Oražem et al. 2017)
- Priročnik za razumevanje in reševanje konfliktov med človekom in velikimi zvermi (Wilson. 2016)
Platforma EU o sobivanju med ljudmi in velikimi zvermi
Projekti:
- LIFE DINALP BEAR
- LIFE Wild Wolf
- LIFE WOLFALPS EU
- LIFE Lynx
- Interreg LECA
- Interreg Europe CIBioGo
- LIFEstockProtec
Inštitucije:
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP)
Ministrstvo za naravne vire in prostor je odgovorno za upravljanje naravnega okolja, vodnih virov in prostora v Sloveniji. Spodbuja in usklajuje prizadevanja za trajnostni razvoj, ki temelji na učinkoviti in gospodarni rabi naravnih virov ter zagotavljanju družbene blaginje. Ministrstvo si prizadeva ozaveščati prebivalce Republike Slovenije o skupni odgovornosti za ohranjanje naravnih virov in urejanje fizičnega prostora.
Aktivnosti
Delovni sklop je namenjen koordinaciji projekta. Vodilni partner in projektni partnerji skrbijo za izvajanje projektnih aktivnosti in administrativnih postopkov.
Učinkovito usklajevanje je ključnega pomena za uspešno izvajanje projekta z velikim številom partnerjev. Delovni sklop je namenjen koordinaciji projekta, pri čemer vodilni partner skrbi za učinkovito izvajanje projektnih aktivnosti in administrativnih postopkov.
Rjavi medved in sivi volk sta zavarovani vrsti, zato imata poseben status in obravnavo tako v evropski kot v nacionalni zakonodaji. Njun status vpliva na upravljavske ukrepe, ki jih izvajajo različni sektorji in institucije, ki sodelujejo na področju ohranjanja narave in kmetijskih praks. Poleg tega lahko velike zveri vplivajo na človekove dejavnosti, zlasti v podeželskih kmetijskih skupnostih. Interakcije med ljudmi in velikimi zvermi so zapletene in zahtevajo bolj usklajen, celovit in dosleden pristop za izboljšanje sobivanja.
Pomanjkanje medsektorske komunikacije in sodelovanja lahko povzroči napačno razumevanje v javnosti in celo povečanje konfliktov v lokalnih skupnostih. Usklajen pristop k izvajanju skupnih dejavnosti je zato najboljši način za iskanje dolgoročnih rešitev za ublažitev konfliktov. Naloge v tem delovnem sklopu so namenjene reševanju teh vprašanj, s sodelovanjem in vzpostavljanjem partnerstev med institucijami iz različnih sektorjev, ki so neposredno ali posredno vključene v upravljanje volkov in medvedov.
Splošna cilja delovnega sklopa sta (1) vzpostaviti medsektorsko sodelovanje za izboljšanje mreže za preprečevanje škod in blažitev konfliktov ter (2) izboljšati znanje in verodostojnost uradnih oseb, ki se ukvarjajo s škodami.
Pomanjkanje medsektorske komunikacije in sodelovanja med različnimi institucijami in deležniki negativno vpliva na upravljavske izzive soobstoja z velikimi zvermi in ogroža naravovarstvene pogoje za ohranitev dveh Natura 2000 vrst (volk in rjavi medved).
Da bi zmanjšali nesprejemanje volka in medveda s strani lokalnih skupnosti zaradi različnih in nedoslednih pristopov na področju preprečevanja konfliktov in soobstoja, bodo izvedene naslednje aktivnosti:
- Ustanovitev medsektorske skupine in organizacija tematskih srečanj;
- Priprava delovnega načrta dejavnosti za preprečevanje škod po velikih zvereh;
Organizacija dveh tematskih konferenc o ukrepih za blažitev konfliktov z zvermi.
Strateško usmerjeno obveščanje zainteresiranih strani in širše javnosti o projektnih dejavnostih je ključnega pomena za oblikovanje preglednega in uravnoteženega pristopa, ki temelji na dejstvih in bo javnosti pomagal razumeti zapletenost soobstoja človeka in zveri.
Vsako leto pride do konfliktnih situacij zaradi ponavljajočih se škodnih dogodkov ali ob obisku medvedov v naseljih. V takih primerih se brez ustreznega odziva organov, v mediji neizogibno širijo nepreverjene in enostranske novice, kar sproži večji (običajno negativen) odziv vpletenih deležnikov.
Za razvoj usklajenega in doslednega komunikacijskega okvira med vpletenimi institucijami se bodo izvajale naslednje aktivnosti:
- Priprava medsektorskega protokola za ublažitev konfliktov in komunikacijo;
Priprava sporazuma za dolgoročno (po programu LIFE) nadaljevanje vlog in odgovornosti vsake organizacije v zvezi z blažitvijo konfliktov.
Proces ocenjevanja škod na človekovi lastnini, povzročenih s strani velikih zveri, je ključni korak pri zmanjševanju konfliktov med človekom in velikimi zvermi. V Sloveniji so za ocenjevanje škod, ki jih povzročajo zavarovane vrste (npr. tudi medved in volk), odgovorni uslužbenci oz. pooblaščenci za ocenjevanje škod Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), lovci pa ocenjujejo tiste škodne primere, ki jih povzroča divjad. Uslužbenci ZGS tudi izvajajo reden nadzor nad pravilno uporabo opreme za preprečevanje škod, ki jo uporabljajo kmetje in čebelarji.
S sodelovanjem različnih institucij bomo na več ravneh izboljšali in nadgradili postopek ocenjevanja škod na človekovi lastnini. Izvedli bomo tečaje za pooblaščence za ocenjevanje škod ZGS na podlagi novega izobraževalnega programa, razvili nov izobraževalni tečaj za bodoče pooblaščence za ocenjevanje škod in organizirali napredni tečaj o forenziki škodnih primerov po velikih zvereh za izboljšanje strokovnega znanja pri ugotavljanju povzročitelja škodnega dogodka. Intenzivirali bomo nadzorne obiske na terenu, da bi tako pripomogli k zagotavljanju čim bolj učinkovite uporabe ukrepov za preprečevanje škod. Nadgradili bomo digitalna orodja in programsko opremo za digitalizacijo škodnih dogodkov ter organizirali seminarje in izdelali priročnik o odškodninskem sistemu za lovce.
Velike zveri se pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile redno prisotne. Prisotnost velikih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožila številna vprašanja. Obstoječi nabor preventivnih ukrepov KOPOP ali druge podpore iz nacionalnih shem sofinanciranja niso vedno primerni za zahtevnejša območja alpskih pašnikov. Nove prilagojene preventivne rešitve je treba izvajati z racionalnim in na izkušnjah temelječim pristopom. Širša mreža strokovnjakov mora tesno sodelovati z deležniki na terenu, da bi izboljšali sprejemljivost ukrepov za preprečevanje škod kot enega od pristopov k reševanju konfliktov.
Osredni namen projekta LIFE VARNA PAŠA je vpliv na spremembo nacionalne politike. Da bi dosegli večjo sprejemljivost ukrepov, bodo vsi ukrepi razviti (ali prilagojeni) v tesnem sodelovanju s kmeti, kmetijskimi svetovalci, pooblaščenci za ocenjevanje škod iz Zavoda za gozdove Slovenije, regionalnimi parki in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Glavni cilj je izboljšati, prilagoditi in uvesti izvedljive rešitve za ukrepe, ki bodo vključeni v novo shemo kmetijske politike. Za učinkovit prenos praks na nova območja bo vzpostavljena mreža kmetij dobrih praks. Te bodo delovale kot izobraževalne točke za medsebojno izmenjavo izkušenj in razširjanja praks drugim kmetom, kakor tudi drugim ključnim deležnikom, kot so učitelji, drugi strokovnjaki in širša javnost, v okviru različnih dogodkov.
Velike zveri se širijo proti Alpam in se pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile redno prisotne. Redna prisotnost novih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožila številna vprašanja. Sodelovali bomo z dvema pašnima skupnostma, s katerima bomo vzpostavili pašo s pastirjem z namenom varovanja pašnih živali pred velikimi zvermi. Vzpostavitev ukrepa paše s pastirjem bo obsegala ureditev planine za bivanje pastirja, pomoč pri iskanju pastirja, sofinanciranje plače pastirja, postavitev nočne obore, opremitev nočne obore z avtomatskimi kamerami, opremljanje ovc z GPS ovratnicami. Naredili bomo tudi izobraževalni program za pastirje in pašni protokol. Po vzpostavitvi paše s pastirjem bomo organizirali dneve odprtih vrat za različne deležnike. Vseskozi bomo ocenjevali dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev ukrepa paše s pastirjem v Alpah, kar bo podlaga za razvoj tega ukrepa, ki se ga bo implementiralo v Skupno kmetijsko politiko po letu 2027.
Povezane novice
Vzpostavljen bo prenovljen ukrep KOPOP za podporo kmetom pri uporabi pastirskih psov za varovanje čred. Temelj prenove bo podpora mreži uporabnikov psov za povečanje števila aktivnih delovnih psov in vzrediteljev psov v Sloveniji. Vzpostavljen bo register aktivnih pastirskih psov, tekom projekta pa bomo razdelili vsaj 20 mladičev in vsaj 3 odrasle pastirske pse, ki jih bodo vzgojili izkušeni vzreditelji.
Zagotovljena bo podpora in strokovno svetovanje za nove lastnike, pripravili bomo tudi protokol za ocenjevanje vedenja psov in primernosti za varovanje živine. Poleg tega bodo pripravljene smernice za ustrezno ureditev pašnikov, ki bodo predstavljene na izobraževalnih seminarjih in tudi na terenu. Za svetovalne in izobraževalne namene bomo, poleg številnih dogodkov, na pašnikih, okoli katerih se pojavlja večje število pohodnih poti, namestili posebne opozorilne table in izobraževalne table. Pripravljen in prilagojen bo ukrep KOPOP, ki bo usklajen po priporočilih izkušenih vzrediteljev in uporabnikov psov.
Povezane novice
Posodobili in prilagodili bomo ukrep za uporabo visokih elektromrež z namenom zmanjšanja škodnih primerov, ki jih povzročajo volkovi in medvedi, ter posledično izboljšali njihov soobstoj z lokalnimi skupnostmi. Analizirali bomo učinkovitost preprečevanja škod z visokimi elektromrežami v Sloveniji za zadnjih 15 letih in nato pripravili znanstveni članek o njihovi učinkovitosti, ki ga bomo objavili v znanstveni reviji z odprtim dostopom, da bomo rezultate delili s svetovno raziskovalno in strokovno javnostjo za ponovljivost in korist podobnih programov drugje. Oblikovali bomo standardiziran protokol za sistematično merjenje in poročanje o uspešnosti izvedenih ukrepov za preprečevanje škod v LIFE projektih. Preizkusili bomo različne inovativne rešitve za izboljšanje obstoječih praks, z namenom olajšanja dela kmetom, ter vzpostavili močnejšo mrežo, ki deluje na področju preprečevanja škode, z vključevanjem različnih deležnikov, kmetijskih svetovalcev in regionalnih skupnosti. Prilagojeni ukrep PRP za uporabo visokih električnih mrež se bo v Skupni kmetijski politiki izvajal po letu 2027.
Povezane novice
Zaradi naraščajočega plenjenja velike živine, predvsem goveda, se bo razvil nov ukrep Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki bo osredotočen na zaščito večjih pašnih živali in drugačno vodenje črede, s poudarkom na zmanjševanju škode pri mlajših kategorijah živali. S sodelovanjem med govedorejci in strokovnjaki bodo preizkušeni različni načini preprečevanja škode, vključno s postavitvijo električnih ograj in časovnim načrtovanjem telitev. Aktivnosti se bodo izvajale na vsaj šestih kmetijah, kjer bodo testirani specifični pristopi za zaščito ranljivih živali. S ciljem pridobivanja dodatnih znanj in iskanjem inovativnih pristopov bo organizirana tudi ekskurzija z izmenjavo izkušenj v tujini.
MKGP bo odgovoren za vključitev ugotovitev usmerjenih v zaščito goveda in drugih velikih pašnih živali v intervencije Strateškega načrta. Gre za oblikovanje novega ukrepa, ki ni bil del prejšnjih shem in je namenjen boju proti naraščajočemu številu plenilskih napadov. Poleg tega bo pripravljen priročnik za govedorejce, v katerem bodo podrobno predstavljeni tehnični nasveti za zaščito pred plenilci, kot sta volk in medved. Pri pripravi priročnika bodo sodelovali različni strokovnjaki in institucije, vsebina pa bo namenjena tako kmetom kot strokovnjakom na tem področju.
Za boljše ozaveščanje javnosti o pravilnem vedenju na pašnih območjih bodo izdelani plakati in letaki, ki bodo nameščeni na desetih ključnih lokacijah. Informativni materiali bodo opozarjali pohodnike, kolesarje in turiste na previdnost ob potencialno nevarnih srečanjih z živalmi, bodisi zvermi bodisi rejnimi pašnimi živalmi, kot so biki, ovni, kozli ali kobile z žrebeti. Pri tem bo vzpostavljeno sodelovanje s turistično-informacijskimi centri in Planinsko zvezo Slovenije, da bi dosegli čim širšo javnost, vključno s pripravo posebne zgibanke o tveganjih na pašnikih.
Povezane novice
V okviru sklopa 3.5 se izvajajo aktivnosti, namenjene preprečevanju škode na čebelnjakih in čebeljih panjih, ki jih povzroča rjavi medved. V ta namen bomo uvedli več ukrepov za izboljšanje zaščite čebelnjakov:
- Izboljšanje obstoječih ukrepov: Nacionalni sistem za “opozarjanje na prisotnost medveda” bo vključen v prikaz rabe kmetijskih zemljišč (GERK) in centralni register čebelnjakov ter bo dostopen čebelarjem;
- Sistem za izposojo opreme: Vzpostavili bomo sistem za izposojo opreme za preprečevanje škode (električne ograje), s čimer se bo okrepila varnost čebelnjakov;
- Nadgradnja izobraževalnih čebelnjakov: Posodobili bomo obstoječe izobraževalne čebelnjake, na katerih bomo prikazali različne načine varovanja:
- Preizkušanje novih zaščitnih metod: Vpeljali in preizkusili bomo nove pristope za učinkovitejšo zaščito čebelnjakov.
Na podlagi rezultatov teh aktivnosti bomo pripravili priporočila za nadgradnjo obstoječih ukrepov varovanja v okviru nacionalne sheme sofinanciranja Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Prav tako bo izvedena analiza vseh preteklih in sedanjih prizadevanj za preprečevanje škode na čebelnjakih v Sloveniji, ki bo objavljena v obliki raziskovalnega članka.
Povezane novice
Vključitev razvitih ukrepov v novo shemo kmetijske politike in v druge podpore na državnem nivoju
Na podlagi izvedenih študij, analiz in pilotnih testov, izvedenih v drugih aktivnostih, bomo prilagodili obstoječe ukrepe za varovanje premoženja in razvili nove podpore, s katerimi bomo omogočili lažje izvajanje ukrepov na terenu. Za vključitev teh v kmetijsko politiko, bodo izvedene naslednje dejavnosti:
- kritični pregled vseh ukrepov MKGP, ki podpirajo kmetovanje na območjih prisotnosti velikih zveri;
- sodelovanje v procesu vključevanja razvitih ukrepov v novo SKP po letu 2027;
- sodelovanje v procesu vključevanja podpore za nakup MKGP v shemo sofinanciranja MNVP.
V projektu LIFE Varna paša bomo poskušali ukrepe oblikovane za državni nivo, prenesti tudi na regionalno raven ter oblikovati t. i. »občino dobrih praks«. Oblikovali jo bomo prek petih poglavitnih nalog.
Najprej bomo kritično ovrednotili obstoječi Občinski prostorski načrt (OPN) ter preko zunanjega izvajalca pripravili tehnične podlage za novega, ki bo vseboval smernice, pomembne z vidika kmetijstva, turizma in naravovarstva ter upoštevanja prisotnosti velikih zveri. S primernim načrtovanjem rabe prostora bo prihajalo do manj fragmentacije življenjskega prostora velikih zveri ter s tem posledično do manj konfliktnih dogodkov.
Dodatno bomo pozornost posvetili tudi kmetijskim objektom, ki se zaradi spremenjenih kmetijskih praks vedno množičneje pojavljajo v odprti krajini. Z izbranim zunanjim izvajalcem bomo oblikovali nekaj standardiziranih objektov za kmetijsko rabo, ki bodo nato predstavljali tipske objekte za umeščanje v prihodnje. Neprimerno oblikovani in/ali umeščeni objekti so lahko razlog za konflikte z velikimi zvermi, dodaten vidik, ki se ga bomo dotaknili, pa je tudi estetske narave.
Drugi pristop bo prenova Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Pivka, v katerega bomo vključili tudi naložbene ukrepe za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. Sem spada oprema za zaščito pašnih živali, tako drobnice kot goveda, ter finančna spodbuda za nakup pasemskega pastirskega psa za zaščito črede. Ker bodo ukrepi vezani na občinski pravilnik, bomo z njimi zagotovili tudi trajnost projektnih aktivnosti, saj bodo kmetom dostopni tudi po koncu projekta.
Kot način krepitve prisotnosti in aktivnega sodelovanja z deležniki na terenu, bo Občina vzpostavila izposojevalni sistem za intervencijsko preventivno opremo za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. Do nje bodo upravičeni kmetje in čebelarji, ki bodo zaradi različnih razlogov želeli dodatno zaščititi čebelnjake oziroma pašne živali pred potencialnim napadom velikih zveri.
Veliko pašnih živali na območju občine poleg ograj ščitijo tudi pastirski psi. Med pastirskimi psi in drugimi uporabniki prostora, predvsem kolesarji, pohodniki, sprehajalci oz. obiskovalci nasploh, lahko pride do konfliktnih situacij. Kot preventivni ukrep in za lajšanje omenjenih situacij bomo na posebej izbranih lokacijah ograje pašnikov dodatno okrepili.
Urejanju obiskovanja in usmerjanja obiskovalcev na območju občine je namenjena še zadnja aktivnost tega sklopa. V preteklih letih se je zaznalo veliko obiskov velikih zveri, predvsem medveda, na turističnih točkah oziroma ob vaseh. V namene lajšanja potencialnih konfliktnih situacij, bomo postavili medovarne koše za odpadke. Ti bodo preprečevali živalim dostop do odpadkov ter jih s tem odvrnili od vračanja na isto lokacijo. Izbrane točke bomo opremili tudi z informativnimi tablami, ki bodo obiskovalcem pojasnjevale, kako se morajo obnašati na območju medveda, predvsem kar se tiče odlaganja odpadkov.
Povezane novice
Aktivna promocija ukrepov za preprečevanja škod preko mreže kmetij dobrih praks
Razvoj in izvajanje ukrepov KOPOP ter druge nacionalne podpore za sofinanciranje je prvi in temeljni korak k izvajanju ustreznih rešitev za preprečevanje konfliktov med ljudmi in volkovi ter medvedi.
Te rešitve morajo biti splošno sprejete in se izvajati na najbolj problematičnih območjih. Spodbujanje preventivnih ukrepov je zelo pomembno za njihovo izvajanje, zato bodo v okviru te naloge izvedene naslednje dejavnosti:
- vzpostavitev mreže kmetij dobrih praks in organizacija izmenjave izkušenj za lastnike kmetij;
- organizacija treh natečajev za najboljše izvajanje preprečevanja škod v posameznem letu;
- Izvedba dogodkov na kmetijah (10 dogodkov odprtih vrat in 10 obiskov na terenu za zainteresirane deležnike).
Habitati medveda in volka se velikokrat prekrivajo s kulturno krajino, kar pogosto vodi do konfliktov in srečanj med ljudmi in velikimi zvermi, predvsem medvedi. Ohranjanje medveda in volka je v Sloveniji tako v veliki meri odvisno od sprejemanja ljudi.
Odnos do velikih zveri pogosto odraža splošno nasprotje med vrednotami podeželja in mesta. Da bi bilo ohranjanje in upravljanje velikih zveri v celoti učinkovito, mora temeljiti na pozitivnem odnosu javnosti, zlasti lokalnega prebivalstva, ki vsakodnevno živi z volkovi in medvedi.
Splošno pomanjkanje znanja o velikih zveri ter slabo razumevanje narave in zapletenosti konfliktov pogosto povzročata nizko toleranco do teh vrst. Kompleksnost in raznolikost dojemanja te teme je zato treba prepoznati in upoštevati pri komunikacijskih in izobraževalnih dejavnostih, pri čemer se je treba osredotočiti predvsem na srednje strokovne šole, ki usposabljajo strokovnjake na področju kmetijstva, naravovarstva in gozdarstva. Razvijanje skupnega razumevanja pomena upravljanja in ohranjanja velikih zveri med deležniki je dolgoročen proces, ki vključuje konstruktiven diskurz, izobraževanje in na koncu sodelovanje pri iskanju skupnih ciljev.
Dejavnosti v delovnem sklopu 4 so namenjene obravnavi teh vprašanj z aktivnim vključevanjem zainteresiranih strani ter izobraževanjem, ki temelji na znanju in izkušnjah.
Volk in rjavi medved sta pogosto simbola širših družbenih konfliktov, zato je strpnost do obeh vrst nenehno na preizkušnji. Ti dve karizmatični vrsti v ljudeh vzbujata močna čustva, tako pozitivna kot negativna. Stališča in prepričanja so še posebej močno povezana s posameznikovim socialnim okoljem. Najbolj nasprotujoča si mnenja so med rejci pašnih živali in naravovarstvenimi aktivisti. Te nasprotujoče si vrednote, ki se kažejo v razkoraku med mestom in podeželjem, ovirajo številne poskuse doseganja soglasja o dolgoročnem ohranjanju in upravljanju velikih zveri. Da bi zbližali skrajna stališča in vzpostavili dolgoročno sodelovanje med ključnimi zainteresiranimi stranmi, bo v sklopu projekta vzpostavljena mreža prostovoljcev „Pomagaj kmetu“, v okviru katere bodo kmetje in naravovarstveniki prek aktivnosti na terenu vzpostavljali sodelovanje.
Zaradi pogostih stikov z velikimi zvermi, predvsem preko škodnih dogodkov, kmetje pogosto oblikujejo mnenje podeželskega prebivalstva o volkovih in rjavih medvedih. Da bi preprečili škode na človekovem premoženju ter pripomogli k večjemu razumevanju pomena ohranjanja tako kmetijskih praks kot tudi velikih zveri, morajo biti kmetje najprej opremljeni z zadostnim znanjem. Ker so kmetije vse bolj vključene v druge dejavnosti, kot sta izobraževanje in turizem, menimo, da so pomemben vir informacij in prenosa praktičnega znanja na širšo javnost. Da bi povečali zmogljivost kmetij in posredovali znanje, potrebno za soobstoj z velikimi zvermi, bomo skupaj z njimi razvili izobraževalni modul, ki bo neposredno uporaben za delo kmetov s turisti in šolami.
Povezane novice
Izobraževalne dejavnosti na prostem, kot je gozdna pedagogika, pogosto obravnavajo velike zveri le z gozdarskega in biološkega vidika, ne zajemajo pa vseh vidikov soobstoja, na primer konfliktov s človekom. Zavod za gozdove Slovenije pokriva veliko območje, zato ima velik potencial za prenos novega znanja na mlajše generacije, lokalno prebivalstvo in druge deležnike. Da bi povečali raven znanja o preprečevanju konfliktov med pedagogi, bomo pripravili modul za izobraževanje na prostem, ki bo služil kot pilotni pristop za predstavitev različnih okoljskih tem. Celostni vidik sobivanja bo nadalje promoviran tudi prek razširjene razstave centra DINA.
Povezane novice
Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami bo pomembno za zagotovitev dolgoročnosti pridobivanja ustreznega znanja in spretnosti ter razvoja pozitivnega odnosa med mladostniki. Varstvo volkov in medvedov zahteva celosten pristop, zato je treba predvsem dijake, vpisane v srednje poklicno izobraževanje (npr. kmetijski, gozdarski in naravovarstveni tehnik), pred vstopom v poklic ustrezno usposobiti. Dolgoročno bodo njihovi poklici glavni deležniki pri soobstoju z velikimi zvermi. Ker so njihovi pogledi na izzive z velikimi zvermi manj ustaljeni, je delo z mlajšo generacijo zelo pomembno. Nadalje je ključno poznati njihova znanja in spretnosti ter jih vključiti v učni proces.
Pri izobraževanju se bomo osredotočili na usposabljanje učiteljev, da bi dosegli več generacij študentov. V ta namen bomo razvili tri različne izobraževalne sklope/module. Učitelji vsakega poklicnega programa se bodo nato usposabljali ločeno. Njihovo novo pridobljeno znanje bo nadalje evalvirano. Da bi zagotovili dolgoročne koristi dejavnosti, bodo pripravljeni moduli usposabljanja vključeni v redne formalne učne programe.
Povezane novice
Delovni sklop WP5 je namenjen projektnim komunikacijskim aktivnostim, ki so načrtovane tako, da bomo informacije, zbrane v okviru projekta, čimbolj učinkovito in usklajeno posredovali javnosti in našim ključnim deležnikom (rejci, čebelarji, kmetje, gozdarji, lovci in lokalni prebivalci). Sklop je razdeljen v sedem skupin komunikacijskih nalog.
Projektna komunikacijska strategija je interni dokument, ki bo v pomoč projektnim partnerjem pri doseganju projektnih ciljev, ki so jih predvideli za komuniciranje z javnostmi. V strategiji bo definiran okvir in smernice za dosledno in učinkovita komunikacijo z različnimi deležniki v času trajanja projekta.
Za prepoznavanje projekta v javnosti smo pripravili celostno grafično podobo projekta, v katero je vključen logotip projekta ter izgled osnovnih dokumentov in promocijskih materialov.
Za obveščanje in ozaveščanje lokalne javnosti bomo objavili članke v lokalnih glasilih in predstavili tematiko na različnih dogodkih. S številnimi dogodki in dejavnostmi bomo zainteresirane deležnike obveščali o našem projektu, predvsem o možnih rešitvah za učinkovit soobstoj z velikimi zvermi.
Preko predavanj, spletne strani, profila Facebook in kanala YouTube bomo javnosti predstavili projektne aktivnosti ter informacije o programu LIFE in območjih Natura 2000. Skrbeli bomo tudi za redno obveščanje novinarjev (preko tiskovnih konference, terenskih ogledov, ipd.) in ukrepali v primeru razširjanja napačnih informacij o tematiki v javnosti.
Aktivnosti projekta bomo predstavili preko krajših in daljših video posnetkov, ki bodo dostopni na projektnem kanalu YouTube in Facebook. Na tak način bomo predstavili predvsem delo kmetov, rejcev, čebelarjev, ki uporabljajo različne zaščitne ukrepe za preprečevanje napadov velikih zveri.
Za dodatno ozaveščanje o možnih rešitvah za soobstoj z volkovi in medvedi ter o izvajanju projektnih dejavnosti, bomo izvedli tudi intenzivno komunikacijsko kampanjo, v sklopu katere bomo predstavili najboljše prakse preprečevanja škod po velikih zvereh. Glavno vlogo bodo imeli rejci, ki že uspešno varujejo svoje živali in bodo tako predstavili svoje izkušnje iz prve roke.
Za spodbujanje prepoznavnosti projekta in dela ključnih deležnikov projekta bomo pripravili različna promocijska gradiva.
Povezali se bomo tudi z drugimi podobnimi projekti in organizacijami s katerimi bomo izmenjali znanje in izkušnje na področju iskanja rešitev za soobstoj z volkovi in medvedi.
Kdo smo
Partnerji
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je javna služba, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija usmerja razvoj vseh gozdov v Sloveniji, kar je skoraj 60% celotnega slovenskega ozemlja, in sicer na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. ZGS opravlja aktivnosti v zvezi z monitoringom gozdov in populacij divjih živali, načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi in z vrstami divjadi, gradnjo in vzdrževanjem gozdnih cest, kakor tudi v zvezi z raziskovanjem, svetovanjem, osveščanjem, izobraževanjem ter z razvojem podeželja v povezavi z gozdovi.
Kot organ za načrtovanje upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji sodeluje pri vseh vprašanjih zaščite in upravljanja velikih zveri. Pri tem glavne naloge ZGS vključujejo priprave strategij upravljanja in akcijskih načrtov za nadzorovanje prosto živečih živali, ter registracijo in oceno škode, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali, med katere spadajo tudi velike zveri.
ZGS se je že večkrat izkazal za uspešnega in zaupanja vrednega vodilnega ali pridruženega partnerja na projektih, financiranih iz programa LIFE ali drugih finančnih mehanizmov EU.
Odgovorna oseba: Tomaž Berce
E-naslov: tomaz.berce@zgs.si
Naslov: Večna pot 2, 1001 Ljubljana, Slovenija
Spletna stran: https://www.zgs.si/
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja strateške in programske dokumente skupne kmetijske politike (SKP) in razvoja podeželja. Med strateškimi načrti so tudi kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ki vključujejo podpore za preprečevanje škode na domačih živalih pred napadi velikih zveri. V strateški načrt so vključene tudi naložbe v zaščito pašnih živali pred napadi velikih zveri. Vloga ministrstva pri projektu je, da za naslednje programsko obdobje z novo pridobljenimi znanji nadgradi obstoječe ukrepe.
Odgovorna oseba: Branka Trčak
E-naslov: branka.trcak@gov.si
Naslov: Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, Slovenija
Spletna stran: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je regionalni javni zavod, ki s svojo dejavnostjo pokriva zahodni del Slovenije, pravzaprav celotno Primorsko. V projektu LIFE22-NAT-SI-LIFE VARNA PAŠA sodeluje zaradi bogatih izkušenj in strokovnega znanja na področju kmetijstva, upravljanja pašnikov in zaščite pašnih živali.
Ključna naloga zavoda v projektu je zagotavljanje praktičnih rešitev za zaščito goveda in drugih pašnih živali pred plenilci, kot so volkovi in medvedi, z uvedbo učinkovitih ukrepov, kot so električne ograje, učinkovitim upravljanje čred in načrtovanje pašnih režimov. Poleg tega zavod aktivno sodeluje pri osveščanju in usposabljanju kmetov za boljše prilagajanje na povečano tveganje plenjenja ter tesno sodeluje z lokalnimi skupnostmi, da bi zmanjšal konflikte med upravljanjem kmetijske krajine in ohranjanjem narave. S svojim strokovnim znanjem tako prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja, zaščiti živali in ohranjanju naravnega ravnovesja v območjih, kjer so plenilci prisotni.
Odgovorna oseba: Karmen Bizjak Bat
E-naslov: karmen.bizjak_bat@go.kgzs.si
Naslov: Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica, Slovenija
Spletna stran: https://www.kmetijskizavod-ng.si/
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je po zakonu glavni zastopnik javnega interesa razvoja kmetijstva in gozdarstva ter zastopa interese članov in podeželskega prebivalstva za razvoj kmetijsko gozdarskega sektorja, zdravega okolja in zdrave varne hrane za celotno prebivalstvo. Spodbujanje in ohranjanje kmetijstva in aktivnega gozdarstva ima veliko vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja pred onesnaženjem in preprečevanju zaraščanja. Vrnitev volka na območja, kjer stoletja ni bil prisoten, pomeni za kmete veliko dodatno obremenitev in pričakovano spremembo v upravljanju slovenske kulturne krajine.
Odgovorna oseba: Mihael Koprivnikar
E-mail: miha.koprivnikar@kgzs.si
Naslov: Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Spletna stran:https://www.kgzs.si/
Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja slovenska univerza z dolgoletno odličnostjo na področju raziskav in izobraževanja, z več kot 50.000 študenti in več kot 5000 zaposlenimi. Njene članice so bile vključene v številne projekte, tako nacionalne kot evropske, ter imajo dovolj strokovnega znanja in virov za koordinacijo in vodenje tudi največjih in najzahtevnejših projektov.
V tem projektu sodelujeta dve članici, Biotehniška fakulteta (BF) in Fakulteta za elektrotehniko (FEE). Sodelujejo štirje oddelki iz BF: Oddelek za agronomijo, Oddelek za zootehniko, Oddelek za biologijo in Oddelek za gozdarstvo. Oddelka za biologijo in gozdarstvo sta že več kot desetletje v ospredju ohranjanja velikih zveri v Sloveniji, podpirata upravljavce pri odločanju o teh zahtevno upravljavskih vrstah in si prizadevata za trdno znanstveno podlago pri odločanju o ohranjanju. Poleg tega drugostopenjski študijski program Biološko izobraževanje na Oddelku za biologijo pripravlja učitelje biologije za poučevanje v osnovnih in srednjih strokovnih šolah ter gimnazijah. Njeni člani sodelujejo z Zavodom RS za šolstvo in drugimi institucijami na nacionalni ravni pri kurikularnih prenovah in strokovnem izobraževanju učiteljev praktikov ter imajo širok pregled nad slovenskim šolskim (izobraževalnim) sistemom.
Univerza je bila tudi koordinatorka nagrajenega LIFE projekta SLOWOLF (LIFE 08 NAT/SLO/000244) in partner drugih nagrajenih LIFE projektov (LIFE DINALP BEAR in LIFE WOLFALPS). Bili smo partnerji v dveh LIFE projektih (LIFE Lynx in LIFE WOLFALPS EU). Univerza ima veliko izkušenj in uspehov pri spodbujanju in izboljševanju upravljanja in ohranjanja vseh vrst velikih zveri,, ki so prisotne v Sloveniji; volka, rjavega medveda in evrazijskega risa. Predanost univerzitetnih raziskovalcev ohranjanju in izobraževanju o ohranjanju je bila gonilna sila nedavnih uspehov na tem področju. FEE sodeluje s svojim Laboratorijem za mikrosenzorske strukture in elektroniko (LMSE), ki ponuja celovite raziskovalne in razvojne storitve na področju silicijevih polprevodniških naprav, MEMS, senzorjev in aktuatorjev. FEE sodeluje v 27 projektih HORIZON 2020 in v 35 drugih projektih, ki vključujejo sodelovanje s partnerji EU.
Odgovorna oseba: Iztok Tomažič
E-naslov: iztok.tomazic@bf.uni-lj.si
Naslov: Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, Slovenija
Spletna stran: Univerza v Ljubljani
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Enote / Biologija
Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Enote / Gozdarstvo
Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Enote / Zootehnika
Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Enote / Agronomija
Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani https://fe.uni-lj.si/
Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) združuje 207 čebelarskih društev in 14 območnih čebelarskih zvez, ki skupaj združujejo okoli 7800 čebelarjev. Leta 1873 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Kranjsko društvo za preudarno čebelarjenje, kar je bil začetek organiziranja slovenskih čebelarjev. Od leta 1898 društvo izdaja strokovni časopis Slovenski čebelar. Med tisoč Slovenci so štirje čebelarji, kar je edinstveno v svetu. Zaradi te kulturne dediščine je čebelarstvo še vedno dragocen del kmetijskega življenja Slovenije. Za slovensko čebelarstvo je značilna uporaba AŽ panjev v čebelnjakih, ki bogatijo krajino, način prevoza čebel, kulturna dediščina ter odlična organiziranost čebelarjev v čebelarskih društvih. Slovenski čebelarji, ki smo večinoma združeni v ČZS, smo ponosni, da nadaljujemo in ohranjamo tradicijo svojih prednikov. Posebno skrb posvečamo ohranjanju avtohtone kranjske čebele, varovanju njenega življenjskega prostora in pridelavi najboljših čebeljih pridelkov. ČZS ima status Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo, registrirana pa je tudi kot raziskovalna ustanova. Na podlagi podeljene koncesije s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja program javne svetovalne službe. ČZS svetuje in izobražuje čebelarje na področju tehnologije čebelarjenja, varne hrane in ekonomike čebelarjenja, že več kot sto let pa ima vzpostavljeno opazovalno napovedovalno službo medenja.
Odgovorna oseba: Lidija Senič
E-naslov: lidija.senic@czs.si
Naslov: Brdo 8, 1225 Lukovica, Slovenija / Slovenia
Spletna stran: https://www.czs.si/
Občina Pivka je organ samoupravne lokalne skupnosti, ki ima številne izkušnje na področju trajnostnega razvoja, tako vsebinske kot administrativne narave. Območje Občine Pivka je izjemno bogato z naravo in biotsko raznovrstnostjo, zaradi česar je eden izmed glavnih ciljev občine vzpostavitev aktivnosti za ohranjanje narave, v povezavi s kmetijstvom in turizmom. Leta 2014 je Občina Pivka ustanovila Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki pokriva več kot 60 % površine občine. Skozi različne finančne mehanizme je od takrat izvedla kar nekaj naravovarstvenih projektov (Nature and Wildlife, Carnivora Dinarica, ReNature…) ter pridobila izkušnje v vodenju in izvajanju le-teh.
Po zadnjem, uspešno izvedenem naravovarstvenem projektu, poimenovanem PIVKA.KRAS.PRESIHA, se je ekipa Krajinskega parka tudi kadrovsko okrepila. Zaposleni sedaj iščemo nove možnosti za pridobivanje sredstev iz različnih finančnih virov, ki jih bomo namenili ohranjanju izjemnih naravnih danosti območja, spodbujanju trajnostnega kmetijstva in turizma.
Odgovorna oseba: Nina Doles
E-naslov: nina.doles@pivka.si
Naslov: Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, Slovenija
Spletna stran: https://www.pivka.si, https://pivskajezera.si/
Zavod za gozdove Slovenije
Sem koordinator projekta LIFE VARNA PAŠA. Po izobrazbi sem biolog. S področjem velikih zveri se ukvarjam zadnjih 15 let. Najprej sem sodeloval kot prostovoljec, nato pa kot zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Od leta 2014 se na ZGS v veliki meri ukvarjam s področjem konfliktov med človekom in velikimi zvermi, predvsem z ukrepi za preprečevanje škod, ki jih velike zveri povzročajo v kmetijstvu.
Pri svojem delu poskušam razumeti vse vidike življenja na območju prisotnosti velikih zveri. Ker tudi sam živim na kmetiji, ki leži na območju občasnega pojavljanja velikih zveri, imam še nekoliko bolj podroben vpogled v vsakdanje izzive kmetovanja.
Aktivno sem sodeloval pri proučevanju šakala, vidre, bobra, invazivnih vrst, več kot 25 let pa sem tudi aktiven ornitolog. Prosti čas najraje namenim družini, prijateljem in ustvarjanju z lesom. Ukvarjam se tudi z različnimi športi, predvsem s tekom, pohodništvom in drugimi aktivnostmi v naravi.
Zavod za gozdove Slovenije
Po poklicu sem gozdar in že več kot petnajst let vodim projekte na področju divjadi na Zavodu za gozdove Slovenije. Trenutno sem vodja projektne skupine, ki se na ZGS ukvarja z velikimi zvermi. Sem tudi predsednik mednarodne delovne skupine Velike zveri, divji parkljarji in družba (WISO), ustanovljene v okviru Alpske konvencije. V prostem času se rad družim s svojo družino. Uživam v potovanjih, pohodništvu, kajtanju in deskanju na snegu.
Zavod za gozdove Slovenije
Sem biolog in imam velik interes za prostoživeče živali, zlasti ptice in velike sesalce. Zanimajo me različni vidiki njihovega proučevanja, npr. evolucijski razvoj, populacijsko-genetski vidiki, in ekološke zakonitosti. Po končanem dodiplomskem študiju biologije sem se zaradi prepletanja več interesov vpisal na dva magistrska programa: Molekularno in funkcionalno biologijo ter Ekologijo in biodiverziteto. Svoj prosti čas rad preživljam v naravi, še posebej rad se posvečam pohodništvu in nabiranju gozdnih plodov ter zelišč, ali pa poglabljam svoje glasbeno znanje.
Zavod za gozdove Slovenije
Sem biologinja, doktorica naravoslovnih znanosti. S tematiko velikih zveri sem se začela ukvarjati že ob koncu dodiplomskega študija, in sicer iz vidika človeških dimenzij. Temu je, tekom doktorskega študija, sledil fokus na sociobiologijo primatov. Raziskovala sem vedenje tamarink, znotraj njihovih skupin in v njihovem naravnem okolju. Danes se ponovno posvečam velikim zverem, in s tem predvsem rešitvam za boljši obstoj velikih zveri in človeka na skupnem prostoru. V prostem času se posvečam družini in aktivnostim v naravi.
Zavod za gozdove Slovenije
Po končanem študiju biologije me je pot najprej zanesla na področje vodne ekologije, predvsem v preučevanje vodnih nevretenčarjev celinskih voda. Leta 2017 sem se pridružila skupini, ki se ukvarja z velikimi zvermi na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer se ukvarjam predvsem s komunikacijskimi nalogami s področja velikih zveri. Veseli me delo v skupini, kjer lahko s svojo pozitivno energijo, iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo pripomorem, da skupaj dosežemo najboljše rezultate. Menim, da je za dolgoročno varovanje in ohranjanje velikih zveri nujno iskanje optimalnih rešitev za strpen soobstoj z njimi in zelo sem vesela, da bom lahko tudi sama pripomogla k uresničitvi tega cilja. Svoj prosti časa najraje preživljam v družbi družine, prijateljev in na potovanjih. Ukvarjam pa se tudi z glasbo, igram tolkala v pihalnem orkestru in pojem v zboru.
Zavod za gozdove Slovenije
Diplomirala sem na oddelku agronomije na Biotehniški fakulteti, svoj magistrski študij pa sem zaradi velikega zanimanja za prostoživeče živali nadaljevala na oddelku za gozdarstvo. Trenutno zaključujem svoj magistrski študij, kjer preučujem primernost habitata za alpskega kozoroga (Capra ibex) v Sloveniji. Ljubezen do gozda in narave me spremlja že od malih nog, zato mi tudi zelo veliko pomeni, da sodelujem v projektu LIFE VARNA PAŠA in pomagam pri izboljšanju sobivanja med človekom in velikimi zvermi. Ponosna sem, da sem del tako čudovite, profesionalne in zelo motivirane ekipe. Svoj prosti čas najraje namenjam psoma, raziskovanju narave, pohodništvu in lovski kinologiji.
Zavod za gozdove Slovenije
Po izobrazbi sem gozdar. Navdušuje me raziskovanje gozdov in opazovanje prostoživečih živali, zato sem zelo vesel, da sem svoje zanimanje lahko prenesel tudi v svojo poklicno pot. Poleg službenih obveznosti je tudi večina mojih prostočasnih dejavnosti tesno povezana z naravo. Ukvarjam se z naravoslovno fotografijo, kjer poskušam ujeti intimne trenutke živali in za kratek čas vstopiti v njihov svet. Poleg tega sem se pred kratkim začel ukvarjati s čebelarstvom, prav tako pa sem aktiven član lovske družine Rakitna.
Zavod za gozdove Slovenije
Že od malih nog so me navduševale živali, tako prostoživeče kot rejne. Po končani srednji šoli veterinarskega tehnika sem se odločila za dodiplomski študij kmetijstva in živinoreje. V tretjem letniku nam je bila predstavljena problematika soobstoja velikih zveri in ljudi, ki je postala glavni predmet mojega zanimanja tako preko diplomske kot sedaj magistrske naloge. To me je pripeljalo do sodelovanja z Zavodom za gozdove, kjer sem sedaj zaposlena. Izjemno vesela sem, da sem vključena v projekt, ki se osredotoča na izboljšanje soobstoja človeka in velikih zveri. V prostem času uživam v druženju z družino in prijatelji, raziskovanju narave, potovanjih, različnih športih ter branju knjig.
Zavod za gozdove Slovenije
Sem biologinja z velikim zanimanjem za vedenjsko ekologijo živali, še posebej velikih sesalcev. V projektni skupini za velike zveri na Zavodu za gozdove Slovenije združujem navdušenje nad gozdom, gorami in tamkajšnjimi živimi bitji, znanje na področju ekologije in zoologije, sodelovanje z mednarodnimi ekipami raziskovalcev in znanstvenikov ter aplikativno delovanje v lokalnem okolju na področju ohranitvene biologije in soobstoja človeka ter velikih zveri.
Zavod za gozdove Slovenije
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Sem biologinja in delam kot raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti. Ukvarjam se s temami povezanimi z ekologijo, varstvom in upravljanjem prostoživečih vrst, s posebnim poudarkom na monitoringu velikih zveri. V zadnjih letih sem se predvsem osredotočala na evrazijskega risa, redno pa sem vključena tudi v druge aktivnosti v povezavi z velikimi zvermi. Moj doprinos k projektu Varna Paša je povezan predvsem z analizo podatkov in njihovo interpretacijo, ter aktivnostmi povezanimi z diseminacijo znanja in komunikacijo. Izven službenega časa najraje preživljam veliko časa v naravi, večinoma s svojim psom ob strani.
Zavod za gozdove Slovenije
Moje osrednje zanimanje je vedno zajemalo raziskovanje in povezovanje bioloških, socioloških in psiholoških vidikov ohranjanja in upravljanja z naravo. Vse to sem našla v pedagoškem študiju in delu ter kasneje raziskovanju v sklopu doktorskega študija na področju biološkega izobraževanja. Moja vloga v projektu je vezana predvsem na delo na izobraževalnih aktivnostih in vpeljevanja vsebin o soobstoju z velikimi zvermi v redne učne programe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana biologinja, specializirana za botaniko in habitatne tipe. Imam bogate izkušnje z naravovarstvenim vrednotenjem habitatov, izdelavo prostorskih analiz in sodelovanjem pri pripravi strateških dokumentov. V sklopu projektov sem se osredotočala tudi na problematiko invazivnih tujerodnih rastlin, in sicer z raziskavami o možnostih njihove koristne uporabe. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer sem vodja projektne skupine, sodelujem pri pripravi uredb in drugih strateških dokumentov povezanih z naravovarstvenimi vsebinami.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in magistra varstva okolja. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se ukvarjam s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi in naravovarstvenimi vsebinami, ki vključujejo tudi problematiko varovanja domačih živali pred napadi velikih zveri. Sodelujem pri pripravi področnih predpisov ter strateških dokumentov in programov s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi in naravovarstvenimi vsebinami. Sem namestnik vodje projektne skupine na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Po zaključku študija kmetijstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani sem se leta 2005 zaposlil kot terenski kmetijski svetovalec pri KGZS, Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Skoraj dve desetletji sem opravljal naloge kmetijskega svetovalca, konec leta 2022 pa sem prevzel vodenje oddelka javne službe za kmetijsko svetovanje. Kot dolgoletni koordinator za ukrepe kmetijske politike sem aktivno sodeloval pri oblikovanju ukrepov, zlasti tistih, povezanih z varovanjem živali pred napadi zveri. Svoje bogate izkušnje sem delil na številnih okroglih mizah, kjer smo skupaj z rejci iskali učinkovite rešitve za preprečevanje in zmanjševanje škode zaradi napadov zveri. Moje praktične izkušnje kot rejec goveda in lovec mi omogočajo, da prispevam dragocena znanja k iskanju trajnostnih rešitev. Trenutno delujem v okviru projekta LIFE22-NAT-SI-LIFE VARNA PAŠA, kjer nas čaka obsežno delo, predvsem v smislu usklajevanja različnih interesov – na eni strani kmetov, na drugi strani širše javnosti. Moj cilj je, da po zaključku projekta razvijemo učinkovite ukrepe, ki jih bomo prek strokovnih služb in javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) uspešno prenesli v prakso ter s tem dolgoročno prispevali k boljšemu sobivanju človeka in velikih zveri.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Sem doktorica okoljskih znanosti, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica od leta 2019, kjer sem vodja Projektnega oddelka. Na projektu LIFE22-NAT-SI-LIFE VARNA PAŠA sodelujem zaradi svojega strokovnega znanja, osredotočati pa se želim na izboljšanje sodelovanja med različnimi deležniki, kot so kmetje, naravovarstveniki, lokalne skupnosti ter odločevalci z namenom zmanjšanja škod ter hkrati ohranjanja naravnega ravnovesja v okolju. Ob strokovnem znanju imam bogate izkušnje z vodenjem in upravljanjem projektov, kar vključuje učinkovito načrtovanje, usklajevanje timov in deležnikov ter nadzor nad izvajanjem aktivnosti. Sodelovanje v projektu mi omogoča, da združim svoj užitek do preživljanja prostega časa v naravi in fotografije, saj lahko skozi objektiv ujamem lepoto naravnih okolij in živali, hkrati pa prispevam k iskanju trajnostnih rešitev za njihovo zaščito.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Po končanem študiju živinoreje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani – v diplomskem delu sem se ukvarjal z možnostmi razvoja ovčereje na Bovškem – zaposlil sem se kot terenski kmetijski svetovalec pri KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Tekom moje delovne doba, ki se letos zaključuje, sem se posvečal predvsem sodelovanju z rejci drobnice na Bovškem in Kobariškem, od katerih sem se veliko naučil. Upam, da tudi oni od mene. Skupaj smo prehodili pot od časov, ko za šakala večina med nami še slišala ni in ko sta bila medved in volk le oddaljeni, skrivnostni podobi iz kočevskih gozdov, pa do danes, ko so vsi trije pri nas bolj ali manj stalno prisotni in postajajo resni sogovorniki v razpravi, kako bo z rejo drobnice v prihodnje. Delo na tej problematiki se mi zato zdi nujno, saj bo le strokovno in široko zastavljen kompromis omogočil dolgoročno, čeprav po vsej priliki krhko, sobivanje plenilcev in drobnice v našem okolju.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Sem gozdar, ki ima rad življenje, naravo, gozdove, živali, les, glasbo in dobro. Odraščanje v Zgornjesavinjski dolini, le nekaj metrov od gozda in potoka, v času, ko nas še niso motili mobilni telefoni, računalniki in televizija, je name pustilo neizbrisan pečat.
Po študiju gozdarstva sem nadaljeval z izobraževanjem na podiplomskem študiju varstva naravne dediščine. Prvi, kratki zaposlitvi v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, je sledilo 21 let dela na Zavodu za gozdove na Območni enoti Nazarje. Od julija letos (2024) sem zaposlen na oddelku za gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer med drugim aktivno delujem v projektu LIFE Wild Wolf ter LIFE Varna paša. Kot gozdar, gozdni pedagog in ljubitelj narave sem z organizacijo različnih dogodkov aktivno deloval v številnih društvih. Trenutno delujem kot načelnik odseka za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Gornji Grad, sem pa tudi predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije.
V prostem času sem aktiven v več društvih, blizu so mi obiski gora, narave in različni športi (tek, gorsko kolesarjenje, smučanje ipd.), fotografija in glasba – petje. Rad se udeležujem tudi številnih izobraževanj in predavanj za širjenje znanja in osebno rast.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Po izobrazbi sem uni .dipl. ing. gozdarstva. Skoraj dve desetletji se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ukvarjam s strateškimi vsebinami za razvoj gozdarstva in slovenskega podeželja. Med dolgoročnimi projekti vodim certifikacijo gozdov PEFC in zastopam slovenske lastnike v mednarodnih združenjih. Širitev volkov v Alpe je zahtevala intenzivnejše zastopanje interesov, dobro poznavanje vsebin in intenzivnejše sodelovanje tako z državnimi institucijami kot kmeti.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Po izobrazbi sem agronom in se od začetka poklicne poti ukvarjam z raziskovanjem travnatega sveta in njegove rabe pri nas, predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Na Biotehniški fakulteti poučujem gospodarski in naravovarstveni vidik izkoriščanja trajnega travinja kamor spada tudi soobstoj pašne živinoreje in velikih zveri. Že pred več kot 20 leti smo zaradi napada zveri na pašne živali začeli izvajati in nadgrajevati nočni način varovanja ovc pred napadi. Prosti čas rad preživljam z družino in v negovani kulturni krajini, ki je rezultat kmetovanja na trajnostni način.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Po primarni izobrazbi sem agronom z doktoratom iz modeliranja vplivov kmetijstva na vodne vire, zato sem domač na področjih, ki zahtevajo uravnavanje različnih interesov kmetijstva in okolja. Že med študijem sem razvil zanimanje za trajnostne načine kmetovanja, v zadnjih letih pa sem se usmeril zlasti v raziskovanje regenerativnega kmetijstva, ki daje velik poudarek celostno načrtovani paši domačih živali. V praksi se z njo ukvarjam na domači mešani kmetiji, ki mi ponuja tako rekreacijo kot praktično preizkušanje različnih regenerativnih principov. Zdi se mi, da naravne danosti Slovenije kar kličejo po pašni reji domačih živali, ki pa je seveda mogoča le ob primerno vodenem sobivanju z njihovimi prostoživečimi sorodniki. Kot na področju vodnih virov tudi pri tem verjamem, da so trajnostne rešitve mogoče le s sodelovanjem in celovito obravnavo vseh vidikov. Prosti čas večinoma preživljam z ženo in tremi otroki, občasno pa se ukvarjam tudi s kovaštvom.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Sem vodja Raziskovalne skupine za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ukvarjam se predvsem z raziskavami na velikih zvereh v Evropi, Afriki in Aziji.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Po končanem študiju živinoreje me je zanimanje za obnašanje živali vodilo v nadaljnje izobraževanje na področjih etologije in dobrobiti domačih živali ter interakcij človek – žival. Poleg načrtovanja ustreznih pogojev uhlevitve živali so to tudi glavna področja moje pedagoške in raziskovalne dejavnosti na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer sem zaposlena kot docentka. Že več kot 10 let se ukvarjam tudi s problematiko konfliktov s prostoživečimi živalmi v živinoreji in sodelujem pri razvoju novih metod za preprečevanje napadov volkov na ovce. Pri spoznavanju tega področja me vedno znova preseneti in fascinira kako lahko kdaj z zelo dobrim poznavanjem obnašanja živali ter principov učenja na dokaj enostaven način rešimo konflikt s prostoživečimi živalmi.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Študirala sem živinorejo in se specializirala za področji etologije in dobrobiti živali. Na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sem več let učila etologijo in teme s področja interakcij med človekom in živaljo. Zadnjih 15 let delam v manjši mednarodni skupini na raziskovanju konfliktov med rejnimi živalmi in velikimi zveri ter na razvoju novih metod za preprečevanje napadov volkov na ovce. Sem tudi soustanoviteljica nevladne organizacije, usmerjene na področji izobraževanja in raziskovanja za dobrobit živali. Že od študijskih let me zanimajo etična vprašanja, povezana z živalmi.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Po izobrazbi sem doktor elektrotehniških znanosti in predstojnik Laboratorija za mikrosenzorske strukture in elektroniko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec delujem na področju mikrosenzorjev in mikroaktuatorjev, mikro in nano izdelovalnih tehnologij in mikrofluidnih elementov in sistemov. V LIFE projektu “Varna paša” sem vključen v vodenje in tehnološko podporo pri razvoju ovčje električne ovratnice. Moji hobiji so povezani s športnimi aktivnostmi v naravi, raziskovanjem narave in delom na vrtu.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Sem elektrotehnik. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani delujem kot pedagog in raziskovalec na področju mikroelektromehanskih sistemov. Moje raziskovalno delo je podprto z numeričnim modeliranjem in simulacijami. V prostem času se ukvarjam s portretno fotografijo, snemanjem videa, zvočno reprodukcijo in z zbiranjem orodja, ki ga z veseljem uporabljam pri svojih številnih domačih projektih.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Po izobrazbi sem elektrotehnik. Kot raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se ukvarjam z raziskavami senzorjev in aktuatorjev izdelanih na osnovi polprevodniške tehnologije. V LIFE projektu “Varna paša” skrbim za tehnično in tehnološko podporo pri razvoju ovčje električne ovratnice. Radovednost me žene v kulinariko, arborikulturo, glasbo ter zračno in športno fotografijo.
Čebelarska zveza Slovenije
Sem magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja, na Čebelarski zvezi Slovenije zaposlena kot vodja služb ČZS. Opravljeno imam Nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Moje dosedanje delo je bilo povezano prvenstveno z delom Javne svetovalne službe v čebelarstvu, sodelovanjem z državnimi organi pri pripravi programskih dokumentov in predpisov s področja čebelarstva ter oblikovanjem osnutkov delovnih in finančnih načrtov ČZS. Tudi področje usposabljanj javnosti s področja čebelarstva mi ni tuje. Vesela sem, da lahko sodelujem v projektu, s pomočjo katerega bomo lahko čebelarjem konkretneje prikazali možnost zaščite čebelnjakov pred napadi medvedov. Svoj prosti čas rada preživim z družino in psom, rada pa tudi hodim na lov, saj imam na ta način še dodaten stik z naravo. V svojem prostem času se ukvarjam tudi z igranjem violine, aktivna sem v treh raznolikih društvih.
Čebelarska zveza Slovenije
Po izobrazbi sem zootehnik, živinorejec, od majhnega pa se ukvarjam s čebelarstvom in pridelavo medu. Zanimanje za to področje me je tudi vodilo na Čebelarsko zvezo Slovenije, kjer sem zaposlen kot opazovalec in napovedovalec čebeljih paš. Moje delo obsega spremljanje vseh medovitih drevesnih vrst in povzročiteljev medenja na njih. Opažanja in ugotovitve prenašam do čebelarjev in jim tako pomagam pri boljšem izkoriščenju čebeljih paš. Poleg tega skrbim za mrežo opazovalnih postaj, ki so nameščena po vsej Sloveniji, tudi v gozdnatih predelih. Tu se pogosto srečujemo z velikimi zvermi, predvsem medvedom, ki je pogosti obiskovalec čebel in čebelnjakov. Zato z veseljem sodelujem pri projektu LIFE varna paša, s pomočjo katerega bomo izboljšali zaščito čebel.
Občina Pivka
Diplomirala sem na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Po duši sem botaničarka, iz česar sem pripravila tudi svojo zaključno nalogo. Moja poklicna pot me je vodila v izvajanje naravovarstvenih projektov za zaščito habitatnih tipov in vrst Nature 2000. Šlo je večinoma za sodelovanje z deležniki na terenu, predvsem o prilagojenih kmetijskih praksah, s katerimi varujemo ranljive vrste in habitatne tipe. Jeseni 2021 sem se pridružila ekipi Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, kjer pokrivam predvsem projekte na področju varstva narave in kmetijstva. Sem spada tudi sobivanje z velikimi zvermi, ki je tudi na območju Občine Pivka vedno večji izziv. Veseli me, da bomo v razgibanem in celovitem partnerstvu projekta LIFE VARNA PAŠA iskali rešitve za sobivanje z njimi.
Svoj prosti čas najraje posvečam družini, prijateljem in mačku, rada imam rože, dobro knjigo in šalico dobre kave.
Projektne publikacije
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Povezane novice
Več o tej tematiki najdete tukaj:
Več o tej tematiki najdete tukaj:
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Povezane novice
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.
Več o tej tematiki najdete »tukaj«.