LIFE VARNA PAŠA

Naslov projekta: Podpora podeželskim skupnostim v Sloveniji pri preprečevanju konfliktov z medvedom in volkom preko medsektorskega sodelovanja, sistemskih ureditev in izobraževanja

Akronim: LIFE VARNA PAŠ A

Referenca: LIFE22-NAT-SI-LIFE VARNA PASA

Projektni časovni okvir: 01.01.2024 – 31.12.2029 (72 mesecev)

Vrednost projekta:4.991.613,75 €

Finančni prispevek EU: 3.743.710,31 €

Finančni prispevek Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP): 998.322,75 €

Projektni partnerji

Osrednji cilj projekta LIFE VARNA PAŠ A je vzpostaviti strpen soobstoj med ljudmi ter velikimi zvermi, volkovi in rjavimi medvedi, ter preko zmanjševanja konfliktov zagotoviti dolgoročno ohranitev obeh živalskih vrst, kot tudi kmetijstva.

Projekt LIFE VARNA PAŠ A temelji na treh ločenih, vendar medsebojno povezanih delovnih paketih, ki zagotavljajo celovit pristop k reševanju problemov z vključevanjem dela na različnih ravneh, od vladnih institucij odločanja do končnih uporabnikov na terenu. Projekt se osredotoča na eno državo – Slovenijo.

Raznolik konzorcij sedmih partnerjev iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja sistemsko pristopa k reševanju problematike soobstoja človeka in velikih zveri. Cilj konzorcija je najti ustrezne rešitve za preprečevanje škod na človekovem premoženju in vključitev le-teh v nov Strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2027. Vsa zaščitna sredstva in prakse bodo razvita ali prilagojena v sodelovanju s kmeti, kmetijskimi svetovalci, pooblaščenci za ocenjevanje škod in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Z namenom izboljšanja in razširitve mreže ljudi za pomoč kmetom, bomo vključili tudi prostovoljce.

Zavedamo se, da je prenos znanj med prakso in izobraževanjem ključen, zato je posebna pozornost namenjena sodelovanju s šolskimi centri in univerzami, s katerimi razvijamo izobraževalne vsebine in jih vpeljujemo v program rednega izobraževanja na področju kmetijstva, naravovarstva in gozdarstva. S tem bomo zagotovili dolgoročno pridobivanje znanj.

Delo v eni državi nam omogoča, da obravnavamo okoljske, kulturne, politične in socialno-ekonomske razmere, ki so značilne za Slovenijo.

Kljub izjemni pokritosti Slovenije z gozdom, manjkajo obsežni gozdni kompleksi, ki bi zagotavljali samostojni življenjski prostor za velike zveri, zato so interakcije z njimi neizogibne. Zaradi prepletanja narave in kulturne krajine je tako nujno, da poteka upravljanje z velikimi zvermi in kmetijsko krajino z roko v roki.

Velike zveri se v zadnjih letih pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile stalno prisotne, npr. v alpskem svetu. Ponovni pojav novih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožil številna vprašanja.

Čeprav si za strpen soobstoj z velikimi zvermi v Sloveniji prizadevajo različne institucij, njihovo delovanje še ni povsem usklajeno. Da bi našli učinkovit mehanizem, kako pomagati kmetu, je nujno uskladiti pristope ključnih odgovornih institucij na tem področju.

K oteženemu soobstoju vplivajo tudi neustrezni, neusklajeni in finančno pomanjkljivi kmetijski in okoljski ukrepi za preprečevanje konfliktov na nacionalni in regionalni ravni. Obstoječi ukrepi za podporo kmetom so zelo splošni in ne vsebujejo posebnosti, ki so potrebne za zaščito živali na gorskih pašnikih in varovanje goveda. Velike zveri so bile na območju Alp skoraj stoletje odsotne, zato današnja vrnitev volka in medveda v ta prostor narekuje ponovno nujo po prilagoditvi pašnje, vključno z vrnitvijo tradicionalnega načina paše s pastirjem ali z uporabo novejših metod varovanja živali na paši, kot sta uporaba pastirskih psov in visokih elektromrež za nočno zapiranje.

Poleg prilagoditve ukrepov za sofinanciranje dodatnega dela rejcem in čebelarjem na območju pojavljanja medveda in volka, je ključna vzpostavitev podpornega sistema za sofinanciranje zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni. Dolgoročen soobstoj z velikimi zvermi ovirajo tudi zelo polarizirana stališča med ključnimi deležniki in pomanjkanje vsebin o konfliktih med človekom, volkom in rjavim medvedom tako v formalnem kot tudi neformalnem izobraževanju. S sistemsko vpeljavo vsebin v redno izobraževanje in omogočeno izmenjavo izkušenj s prakso želimo doseči bistven cilj projekta – izboljšati soobstoj in prispevati k dolgoročni ohranitvi volka in medveda, kakor tudi kmetijstva.

Glavni cilj:

• Izboljšati sprejemanje in soobstoj med ljudmi, volkovi in rjavimi medvedi v Sloveniji z uporabo zaščitnih ukrepov za zmanjšanje konfliktov.

Ostali cilji:

• Zagotoviti dolgoročno ohranitev volkov in rjavih medvedov, kakor tudi kmetijstva na območju Slovenije;
• Zmanjšati konflikte, ki nastanejo med ljudmi in velikimi zvermi;
• Nadgraditi obstoječe zaščitne ukrepe in razviti nove pristope za varovanje večjih pašnih živali in pašo na planinah;
• Vključiti posodobljene in nove rešitve za zaščito pašnih živali v novo skupno kmetijsko politiko;
• V sodelovanju s kmetijami, šolskimi centri in univerzami razviti izobraževalne module z namenom prenosa znanja med prakso in izobraževanjem ter sistemsko urediti pridobivanje teh znanj v sklopu rednega izobraževanja.

Projektno območje vključuje večji del območja Republike Slovenije, a z možnostjo vpliva na celotno ozemlje Republike Slovenije. Alpski del projektnega območja zajema dele Julijskih in Kamniško – Savinjskih Alp, predalpsko območje in Karavanke. Gre za najbolj jugovzhodni del Alp, ki se povezuje z Dinarskim gorovjem. Dinarski del projektnega območja zajema celotno dinarsko območje Slovenije. Glavna raba zemljišč na projektnem območju je gozdarstvo (približno 70 % rabe zemljišč), druge rabe pa so kmetijstvo, turizem in rekreacija.

LIFE je finančni instrument EU, ki podpira okoljske, naravovarstvene in podnebne ukrepe. Podpira projekte, ki prispevajo k izvajanju direktiv EU o pticah in habitatih, podpirajo omrežje Natura 2000 in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Program LIFE se je začel leta 1992 in je do danes sofinanciral več kot 1800 projektov iz področja varstva narave. Program je razdeljen na štiri prednostne tematike:

• Narava in biodiverziteta
• Krožna ekonomija in kvaliteta življenja
• Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
• Prehod na čisto energijo

Projekt LIFE VARNA PAŠ A spada pod temo LIFE Narava in Biodiveziteta.

Za več informacij obiščite:

LIFE Evropska komisija

LIFE Slovenija

Uporabna gradiva:

• Priročnik za obravnavo škod po zvereh (Černe et. al. 2019)
• Pastirski psi – Priročnik projekta LIFE DINALP BEAR (Berce et al. 2019)
• Medved kot modelni organizem za pouk biologije – Priročnik za učitelje. (Oražem et al. 2017)
• Priročnik za razumevanje in reševanje konfliktov med človekom in velikimi zvermi (Wilson. 2016)

Platforma EU o sobivanju med ljudmi in velikimi zvermi

Projekti:

• LIFE DINALP BEAR
• LIFE Wild Wolf
• LIFE WOLFALPS EU
• LIFE Lynx
• Interreg LECA
• Interreg Europe CIBioGo
• LIFEstockProtect

Inštitucije:

• Velike zveri – spletna stran Evropske komisije
• Evropska iniciativa za velike zveri (Skupina komisije strokovnjakov za preživetje vrst IUCN)
• Dinaricum – Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP)

Ministrstvo za naravne vire in prostor je odgovorno za upravljanje naravnega okolja, vodnih virov in prostora v Sloveniji. Spodbuja in usklajuje prizadevanja za trajnostni razvoj, ki temelji na učinkoviti in gospodarni rabi naravnih virov ter zagotavljanju družbene blaginje. Ministrstvo si prizadeva ozaveščati prebivalce Republike Slovenije o skupni odgovornosti za ohranjanje naravnih virov in urejanje fizičnega prostora.

Delovni sklop je namenjen koordinaciji projekta. Vodilni partner in projektni partnerji skrbijo za izvajanje projektnih aktivnosti in administrativnih postopkov.

Učinkovito usklajevanje je ključnega pomena za uspešno izvajanje projekta z velikim številom partnerjev. Delovni sklop je namenjen koordinaciji projekta, pri čemer vodilni partner skrbi za učinkovito izvajanje projektnih aktivnosti in administrativnih postopkov.

Rjavi medved in sivi volk sta zavarovani vrsti, zato imata poseben status in obravnavo tako v evropski kot v nacionalni zakonodaji. Njun status vpliva na upravljavske ukrepe, ki jih izvajajo različni sektorji in institucije, ki sodelujejo na področju ohranjanja narave in kmetijskih praks. Poleg tega lahko velike zveri vplivajo na človekove dejavnosti, zlasti v podeželskih kmetijskih skupnostih. Interakcije med ljudmi in velikimi zvermi so zapletene in zahtevajo bolj usklajen, celovit in dosleden pristop za izboljšanje sobivanja.

Pomanjkanje medsektorske komunikacije in sodelovanja lahko povzroči napačno razumevanje v javnosti in celo povečanje konfliktov v lokalnih skupnostih. Usklajen pristop k izvajanju skupnih dejavnosti je zato najboljši način za iskanje dolgoročnih rešitev za ublažitev konfliktov. Naloge v tem delovnem sklopu so namenjene reševanju teh vprašanj, s sodelovanjem in vzpostavljanjem partnerstev med institucijami iz različnih sektorjev, ki so neposredno ali posredno vključene v upravljanje volkov in medvedov.

Splošna cilja delovnega sklopa sta (1) vzpostaviti medsektorsko sodelovanje za izboljšanje mreže za preprečevanje škod in blažitev konfliktov ter (2) izboljšati znanje in verodostojnost uradnih oseb, ki se ukvarjajo s škodami.

Pomanjkanje medsektorske komunikacije in sodelovanja med različnimi institucijami in deležniki negativno vpliva na upravljavske izzive soobstoja z velikimi zvermi in ogroža naravovarstvene pogoje za ohranitev dveh Natura 2000 vrst (volk in rjavi medved).

Da bi zmanjšali nesprejemanje volka in medveda s strani lokalnih skupnosti zaradi različnih in nedoslednih pristopov na področju preprečevanja konfliktov in soobstoja, bodo izvedene naslednje aktivnosti:

• Ustanovitev medsektorske skupine in organizacija tematskih srečanj;
• Priprava delovnega načrta dejavnosti za preprečevanje škod po velikih zvereh;

Organizacija dveh tematskih konferenc o ukrepih za blažitev konfliktov z zvermi.

Strateško usmerjeno obveščanje zainteresiranih strani in širše javnosti o projektnih dejavnostih je ključnega pomena za oblikovanje preglednega in uravnoteženega pristopa, ki temelji na dejstvih in bo javnosti pomagal razumeti zapletenost soobstoja človeka in zveri.

Vsako leto pride do konfliktnih situacij zaradi ponavljajočih se škodnih dogodkov ali ob obisku medvedov v naseljih. V takih primerih se brez ustreznega odziva organov, v mediji neizogibno širijo nepreverjene in enostranske novice, kar sproži večji (običajno negativen) odziv vpletenih deležnikov.

Za razvoj usklajenega in doslednega komunikacijskega okvira med vpletenimi institucijami se bodo izvajale naslednje aktivnosti:

• Priprava medsektorskega protokola za ublažitev konfliktov in komunikacijo;

Priprava sporazuma za dolgoročno (po programu LIFE) nadaljevanje vlog in odgovornosti vsake organizacije v zvezi z blažitvijo konfliktov.

Proces ocenjevanja škod na človekovi lastnini, povzročenih s strani velikih zveri, je ključni korak pri zmanjševanju konfliktov med človekom in velikimi zvermi. V Sloveniji so za ocenjevanje škod, ki jih povzročajo zavarovane vrste (npr. tudi medved in volk), odgovorni uslužbenci oz. pooblaščenci za ocenjevanje škod Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), lovci pa ocenjujejo tiste škodne primere, ki jih povzroča divjad. Uslužbenci ZGS tudi izvajajo reden nadzor nad pravilno uporabo opreme za preprečevanje škod, ki jo uporabljajo kmetje in čebelarji.

S sodelovanjem različnih institucij bomo na več ravneh izboljšali in nadgradili postopek ocenjevanja škod na človekovi lastnini. Izvedli bomo tečaje za pooblaščence za ocenjevanje škod ZGS na podlagi novega izobraževalnega programa, razvili nov izobraževalni tečaj za bodoče pooblaščence za ocenjevanje škod in organizirali napredni tečaj o forenziki škodnih primerov po velikih zvereh za izboljšanje strokovnega znanja pri ugotavljanju povzročitelja škodnega dogodka. Intenzivirali bomo nadzorne obiske na terenu, da bi tako pripomogli k zagotavljanju čim bolj učinkovite uporabe ukrepov za preprečevanje škod. Nadgradili bomo digitalna orodja in programsko opremo za digitalizacijo škodnih dogodkov ter organizirali seminarje in izdelali priročnik o odškodninskem sistemu za lovce.

Velike zveri se pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile redno prisotne. Prisotnost velikih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožila številna vprašanja. Obstoječi nabor preventivnih ukrepov KOPOP ali druge podpore iz nacionalnih shem sofinanciranja niso vedno primerni za zahtevnejša območja alpskih pašnikov. Nove prilagojene preventivne rešitve je treba izvajati z racionalnim in na izkušnjah temelječim pristopom. Širša mreža strokovnjakov mora tesno sodelovati z deležniki na terenu, da bi izboljšali sprejemljivost ukrepov za preprečevanje škod kot enega od pristopov k reševanju konfliktov.

Osredni namen projekta LIFE VARNA PAŠA je vpliv na spremembo nacionalne politike. Da bi dosegli večjo sprejemljivost ukrepov, bodo vsi ukrepi razviti (ali prilagojeni) v tesnem sodelovanju s kmeti, kmetijskimi svetovalci, pooblaščenci za ocenjevanje škod iz Zavoda za gozdove Slovenije, regionalnimi parki in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Glavni cilj je izboljšati, prilagoditi in uvesti izvedljive rešitve za ukrepe, ki bodo vključeni v novo shemo kmetijske politike. Za učinkovit prenos praks na nova območja bo vzpostavljena mreža kmetij dobrih praks. Te bodo delovale kot izobraževalne točke za medsebojno izmenjavo izkušenj in razširjanja praks drugim kmetom, kakor tudi drugim ključnim deležnikom, kot so učitelji, drugi strokovnjaki in širša javnost, v okviru različnih dogodkov.

Velike zveri se širijo proti Alpam in se pojavljajo na območjih, kjer že več desetletij niso bile redno prisotne. Redna prisotnost novih plenilcev je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožila številna vprašanja. Sodelovali bomo z dvema pašnima skupnostma, s katerima bomo vzpostavili pašo s pastirjem z namenom varovanja pašnih živali pred velikimi zvermi. Vzpostavitev ukrepa paše s pastirjem bo obsegala ureditev planine za bivanje pastirja, pomoč pri iskanju pastirja, sofinanciranje plače pastirja, postavitev nočne obore, opremitev nočne obore z avtomatskimi kamerami, opremljanje ovc z GPS ovratnicami. Naredili bomo tudi izobraževalni program za pastirje in pašni protokol. Po vzpostavitvi paše s pastirjem bomo organizirali dneve odprtih vrat za različne deležnike. Vseskozi bomo ocenjevali dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev ukrepa paše s pastirjem v Alpah, kar bo podlaga za razvoj tega ukrepa, ki se ga bo implementiralo v Skupno kmetijsko politiko po letu 2027.

Vzpostavljen bo prenovljen ukrep KOPOP za podporo kmetom pri uporabi pastirskih psov za varovanje čred. Temelj prenove bo podpora mreži uporabnikov psov za povečanje števila aktivnih delovnih psov in vzrediteljev psov v Sloveniji. Vzpostavljen bo register aktivnih pastirskih psov, tekom projekta pa bomo razdelili vsaj 20 mladičev in vsaj 3 odrasle pastirske pse, ki jih bodo vzgojili izkušeni vzreditelji.

Zagotovljena bo podpora in strokovno svetovanje za nove lastnike, pripravili bomo tudi protokol za ocenjevanje vedenja psov in primernosti za varovanje živine. Poleg tega bodo pripravljene smernice za ustrezno ureditev pašnikov, ki bodo predstavljene na izobraževalnih seminarjih in tudi na terenu. Za svetovalne in izobraževalne namene bomo, poleg številnih dogodkov, na pašnikih, okoli katerih se pojavlja večje število pohodnih poti, namestili posebne opozorilne table in izobraževalne table. Pripravljen in prilagojen bo ukrep KOPOP, ki bo usklajen po priporočilih izkušenih vzrediteljev in uporabnikov psov.

Posodobili in prilagodili bomo ukrep za uporabo visokih elektromrež z namenom zmanjšanja škodnih primerov, ki jih povzročajo volkovi in medvedi, ter posledično izboljšali njihov soobstoj z lokalnimi skupnostmi. Analizirali bomo učinkovitost preprečevanja škod z visokimi elektromrežami v Sloveniji za zadnjih 15 letih in nato pripravili znanstveni članek o njihovi učinkovitosti, ki ga bomo objavili v znanstveni reviji z odprtim dostopom, da bomo rezultate delili s svetovno raziskovalno in strokovno javnostjo za ponovljivost in korist podobnih programov drugje. Oblikovali bomo standardiziran protokol za sistematično merjenje in poročanje o uspešnosti izvedenih ukrepov za preprečevanje škod v LIFE projektih. Preizkusili bomo različne inovativne rešitve za izboljšanje obstoječih praks, z namenom olajšanja dela kmetom, ter vzpostavili močnejšo mrežo, ki deluje na področju preprečevanja škode, z vključevanjem različnih deležnikov, kmetijskih svetovalcev in regionalnih skupnosti. Prilagojeni ukrep PRP za uporabo visokih električnih mrež se bo v Skupni kmetijski politiki izvajal po letu 2027.

Zaradi naraščajočega plenjenja velike živine, predvsem goveda, se bo razvil nov ukrep Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki bo osredotočen na zaščito večjih pašnih živali in drugačno vodenje črede, s poudarkom na zmanjševanju škode pri mlajših kategorijah živali. S sodelovanjem med govedorejci in strokovnjaki bodo preizkušeni različni načini preprečevanja škode, vključno s postavitvijo električnih ograj in časovnim načrtovanjem telitev. Aktivnosti se bodo izvajale na vsaj šestih kmetijah, kjer bodo testirani specifični pristopi za zaščito ranljivih živali. S ciljem pridobivanja dodatnih znanj in iskanjem inovativnih pristopov bo organizirana tudi ekskurzija z izmenjavo izkušenj v tujini.

MKGP bo odgovoren za vključitev ugotovitev usmerjenih v zaščito goveda in drugih velikih pašnih živali v intervencije Strateškega načrta. Gre za oblikovanje novega ukrepa, ki ni bil del prejšnjih shem in je namenjen boju proti naraščajočemu številu plenilskih napadov. Poleg tega bo pripravljen priročnik za govedorejce, v katerem bodo podrobno predstavljeni tehnični nasveti za zaščito pred plenilci, kot sta volk in medved. Pri pripravi priročnika bodo sodelovali različni strokovnjaki in institucije, vsebina pa bo namenjena tako kmetom kot strokovnjakom na tem področju.

Za boljše ozaveščanje javnosti o pravilnem vedenju na pašnih območjih bodo izdelani plakati in letaki, ki bodo nameščeni na desetih ključnih lokacijah. Informativni materiali bodo opozarjali pohodnike, kolesarje in turiste na previdnost ob potencialno nevarnih srečanjih z živalmi, bodisi zvermi bodisi rejnimi pašnimi živalmi, kot so biki, ovni, kozli ali kobile z žrebeti. Pri tem bo vzpostavljeno sodelovanje s turistično-informacijskimi centri in Planinsko zvezo Slovenije, da bi dosegli čim širšo javnost, vključno s pripravo posebne zgibanke o tveganjih na pašnikih.

V okviru sklopa 3.5 se izvajajo aktivnosti, namenjene preprečevanju škode na čebelnjakih in čebeljih panjih, ki jih povzroča rjavi medved. V ta namen bomo uvedli več ukrepov za izboljšanje zaščite čebelnjakov:

• Izboljšanje obstoječih ukrepov: Nacionalni sistem za “opozarjanje na prisotnost medveda” bo vključen v prikaz rabe kmetijskih zemljišč (GERK) in centralni register čebelnjakov ter bo dostopen čebelarjem;
• Sistem za izposojo opreme: Vzpostavili bomo sistem za izposojo opreme za preprečevanje škode (električne ograje), s čimer se bo okrepila varnost čebelnjakov;
• Nadgradnja izobraževalnih čebelnjakov: Posodobili bomo obstoječe izobraževalne čebelnjake, na katerih bomo prikazali različne načine varovanja:
• Preizkušanje novih zaščitnih metod: Vpeljali in preizkusili bomo nove pristope za učinkovitejšo zaščito čebelnjakov.

Na podlagi rezultatov teh aktivnosti bomo pripravili priporočila za nadgradnjo obstoječih ukrepov varovanja v okviru nacionalne sheme sofinanciranja Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Prav tako bo izvedena analiza vseh preteklih in sedanjih prizadevanj za preprečevanje škode na čebelnjakih v Sloveniji, ki bo objavljena v obliki raziskovalnega članka.

Vključitev razvitih ukrepov v novo shemo kmetijske politike in v druge podpore na državnem nivoju

Na podlagi izvedenih študij, analiz in pilotnih testov, izvedenih v drugih aktivnostih, bomo prilagodili obstoječe ukrepe za varovanje premoženja in razvili nove podpore, s katerimi bomo omogočili lažje izvajanje ukrepov na terenu. Za vključitev teh v kmetijsko politiko, bodo izvedene naslednje dejavnosti:

• kritični pregled vseh ukrepov MKGP, ki podpirajo kmetovanje na območjih prisotnosti velikih zveri;
• sodelovanje v procesu vključevanja razvitih ukrepov v novo SKP po letu 2027;
• sodelovanje v procesu vključevanja podpore za nakup MKGP v shemo sofinanciranja MNVP.

V projektu LIFE Varna paša bomo poskušali ukrepe oblikovane za državni nivo, prenesti tudi na regionalno raven ter oblikovati t. i. “občino dobrih praks”. Oblikovali jo bomo prek petih poglavitnih nalog.

Najprej bomo kritično ovrednotili obstoječi Občinski prostorski načrt (OPN) ter preko zunanjega izvajalca pripravili tehnične podlage za novega, ki bo vseboval smernice, pomembne z vidika kmetijstva, turizma in naravovarstva ter upoštevanja prisotnosti velikih zveri. S primernim načrtovanjem rabe prostora bo prihajalo do manj fragmentacije življenjskega prostora velikih zveri ter s tem posledično do manj konfliktnih dogodkov.

Dodatno bomo pozornost posvetili tudi kmetijskim objektom, ki se zaradi spremenjenih kmetijskih praks vedno množičneje pojavljajo v odprti krajini. Z izbranim zunanjim izvajalcem bomo oblikovali nekaj standardiziranih objektov za kmetijsko rabo, ki bodo nato predstavljali tipske objekte za umeščanje v prihodnje. Neprimerno oblikovani in/ali umeščeni objekti so lahko razlog za konflikte z velikimi zvermi, dodaten vidik, ki se ga bomo dotaknili, pa je tudi estetske narave.

Drugi pristop bo prenova Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Pivka, v katerega bomo vključili tudi naložbene ukrepe za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. Sem spada oprema za zaščito pašnih živali, tako drobnice kot goveda, ter finančna spodbuda za nakup pasemskega pastirskega psa za zaščito črede. Ker bodo ukrepi vezani na občinski pravilnik, bomo z njimi zagotovili tudi trajnost projektnih aktivnosti, saj bodo kmetom dostopni tudi po koncu projekta.

Kot način krepitve prisotnosti in aktivnega sodelovanja z deležniki na terenu, bo Občina vzpostavila izposojevalni sistem za intervencijsko preventivno opremo za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. Do nje bodo upravičeni kmetje in čebelarji, ki bodo zaradi različnih razlogov želeli dodatno zaščititi čebelnjake oziroma pašne živali pred potencialnim napadom velikih zveri.

Veliko pašnih živali na območju občine poleg ograj ščitijo tudi pastirski psi. Med pastirskimi psi in drugimi uporabniki prostora, predvsem kolesarji, pohodniki, sprehajalci oz. obiskovalci nasploh, lahko pride do konfliktnih situacij. Kot preventivni ukrep in za lajšanje omenjenih situacij bomo na posebej izbranih lokacijah ograje pašnikov dodatno okrepili.

Urejanju obiskovanja in usmerjanja obiskovalcev na območju občine je namenjena še zadnja aktivnost tega sklopa. V preteklih letih se je zaznalo veliko obiskov velikih zveri, predvsem medveda, na turističnih točkah oziroma ob vaseh. V namene lajšanja potencialnih konfliktnih situacij, bomo postavili medovarne koše za odpadke. Ti bodo preprečevali živalim dostop do odpadkov ter jih s tem odvrnili od vračanja na isto lokacijo. Izbrane točke bomo opremili tudi z informativnimi tablami, ki bodo obiskovalcem pojasnjevale, kako se morajo obnašati na območju medveda, predvsem kar se tiče odlaganja odpadkov.

Aktivna promocija ukrepov za preprečevanja škod preko mreže kmetij dobrih praks

Razvoj in izvajanje ukrepov KOPOP ter druge nacionalne podpore za sofinanciranje je prvi in temeljni korak k izvajanju ustreznih rešitev za preprečevanje konfliktov med ljudmi in volkovi ter medvedi.

Te rešitve morajo biti splošno sprejete in se izvajati na najbolj problematičnih območjih. Spodbujanje preventivnih ukrepov je zelo pomembno za njihovo izvajanje, zato bodo v okviru te naloge izvedene naslednje dejavnosti:

• vzpostavitev mreže kmetij dobrih praks in organizacija izmenjave izkušenj za lastnike kmetij;
• organizacija treh natečajev za najboljše izvajanje preprečevanja škod v posameznem letu;
• Izvedba dogodkov na kmetijah (10 dogodkov odprtih vrat in 10 obiskov na terenu za zainteresirane deležnike).

Habitati medveda in volka se velikokrat prekrivajo s kulturno krajino, kar pogosto vodi do konfliktov in srečanj med ljudmi in velikimi zvermi, predvsem medvedi. Ohranjanje medveda in volka je v Sloveniji tako v veliki meri odvisno od sprejemanja ljudi.

Odnos do velikih zveri pogosto odraža splošno nasprotje med vrednotami podeželja in mesta. Da bi bilo ohranjanje in upravljanje velikih zveri v celoti učinkovito, mora temeljiti na pozitivnem odnosu javnosti, zlasti lokalnega prebivalstva, ki vsakodnevno živi z volkovi in medvedi.

Splošno pomanjkanje znanja o velikih zveri ter slabo razumevanje narave in zapletenosti konfliktov pogosto povzročata nizko toleranco do teh vrst. Kompleksnost in raznolikost dojemanja te teme je zato treba prepoznati in upoštevati pri komunikacijskih in izobraževalnih dejavnostih, pri čemer se je treba osredotočiti predvsem na srednje strokovne šole, ki usposabljajo strokovnjake na področju kmetijstva, naravovarstva in gozdarstva. Razvijanje skupnega razumevanja pomena upravljanja in ohranjanja velikih zveri med deležniki je dolgoročen proces, ki vključuje konstruktiven diskurz, izobraževanje in na koncu sodelovanje pri iskanju skupnih ciljev.

Dejavnosti v delovnem sklopu 4 so namenjene obravnavi teh vprašanj z aktivnim vključevanjem zainteresiranih strani ter izobraževanjem, ki temelji na znanju in izkušnjah.

Volk in rjavi medved sta pogosto simbola širših družbenih konfliktov, zato je strpnost do obeh vrst nenehno na preizkušnji. Ti dve karizmatični vrsti v ljudeh vzbujata močna čustva, tako pozitivna kot negativna. Stališča in prepričanja so še posebej močno povezana s posameznikovim socialnim okoljem. Najbolj nasprotujoča si mnenja so med rejci pašnih živali in naravovarstvenimi aktivisti. Te nasprotujoče si vrednote, ki se kažejo v razkoraku med mestom in podeželjem, ovirajo številne poskuse doseganja soglasja o dolgoročnem ohranjanju in upravljanju velikih zveri. Da bi zbližali skrajna stališča in vzpostavili dolgoročno sodelovanje med ključnimi zainteresiranimi stranmi, bo v sklopu projekta vzpostavljena mreža prostovoljcev “Pomagaj kmetu”, v okviru katere bodo kmetje in naravovarstveniki prek aktivnosti na terenu vzpostavljali sodelovanje.

Zaradi pogostih stikov z velikimi zvermi, predvsem preko škodnih dogodkov, kmetje pogosto oblikujejo mnenje podeželskega prebivalstva o volkovih in rjavih medvedih. Da bi preprečili škode na človekovem premoženju ter pripomogli k večjemu razumevanju pomena ohranjanja tako kmetijskih praks kot tudi velikih zveri, morajo biti kmetje najprej opremljeni z zadostnim znanjem. Ker so kmetije vse bolj vključene v druge dejavnosti, kot sta izobraževanje in turizem, menimo, da so pomemben vir informacij in prenosa praktičnega znanja na širšo javnost. Da bi povečali zmogljivost kmetij in posredovali znanje, potrebno za soobstoj z velikimi zvermi, bomo skupaj z njimi razvili izobraževalni modul, ki bo neposredno uporaben za delo kmetov s turisti in šolami.

Izobraževalne dejavnosti na prostem, kot je gozdna pedagogika, pogosto obravnavajo velike zveri le z gozdarskega in biološkega vidika, ne zajemajo pa vseh vidikov soobstoja, na primer konfliktov s človekom. Zavod za gozdove Slovenije pokriva veliko območje, zato ima velik potencial za prenos novega znanja na mlajše generacije, lokalno prebivalstvo in druge deležnike. Da bi povečali raven znanja o preprečevanju konfliktov med pedagogi, bomo pripravili modul za izobraževanje na prostem, ki bo služil kot pilotni pristop za predstavitev različnih okoljskih tem. Celostni vidik sobivanja bo nadalje promoviran tudi prek razširjene razstave centra DINA.

Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami bo pomembno za zagotovitev dolgoročnosti pridobivanja ustreznega znanja in spretnosti ter razvoja pozitivnega odnosa med mladostniki. Varstvo volkov in medvedov zahteva celosten pristop, zato je treba predvsem dijake, vpisane v srednje poklicno izobraževanje (npr. kmetijski, gozdarski in naravovarstveni tehnik), pred vstopom v poklic ustrezno usposobiti. Dolgoročno bodo njihovi poklici glavni deležniki pri soobstoju z velikimi zvermi. Ker so njihovi pogledi na izzive z velikimi zvermi manj ustaljeni, je delo z mlajšo generacijo zelo pomembno. Nadalje je ključno poznati njihova znanja in spretnosti ter jih vključiti v učni proces.

Pri izobraževanju se bomo osredotočili na usposabljanje učiteljev, da bi dosegli več generacij študentov. V ta namen bomo razvili tri različne izobraževalne sklope/module. Učitelji vsakega poklicnega programa se bodo nato usposabljali ločeno. Njihovo novo pridobljeno znanje bo nadalje evalvirano. Da bi zagotovili dolgoročne koristi dejavnosti, bodo pripravljeni moduli usposabljanja vključeni v redne formalne učne programe.

Delovni sklop WP5 je namenjen projektnim komunikacijskim aktivnostim, ki so načrtovane tako, da bomo informacije, zbrane v okviru projekta, čimbolj učinkovito in usklajeno posredovali javnosti in našim ključnim deležnikom (rejci, čebelarji, kmetje, gozdarji, lovci in lokalni prebivalci). Sklop je razdeljen v sedem skupin komunikacijskih nalog.

Projektna komunikacijska strategija je interni dokument, ki bo v pomoč projektnim partnerjem pri doseganju projektnih ciljev, ki so jih predvideli za komuniciranje z javnostmi. V strategiji bo definiran okvir in smernice za dosledno in učinkovita komunikacijo z različnimi deležniki v času trajanja projekta.

Za prepoznavanje projekta v javnosti smo pripravili celostno grafično podobo projekta, v katero je vključen logotip projekta ter izgled osnovnih dokumentov in promocijskih materialov.

Za obveščanje in ozaveščanje lokalne javnosti bomo objavili članke v lokalnih glasilih in predstavili tematiko na različnih dogodkih. S številnimi dogodki in dejavnostmi bomo zainteresirane deležnike obveščali o našem projektu, predvsem o možnih rešitvah za učinkovit soobstoj z velikimi zvermi.

Preko predavanj, spletne strani, profila Facebook in kanala YouTube bomo javnosti predstavili projektne aktivnosti ter informacije o programu LIFE in območjih Natura 2000. Skrbeli bomo tudi za redno obveščanje novinarjev (preko tiskovnih konference, terenskih ogledov, ipd.) in ukrepali v primeru razširjanja napačnih informacij o tematiki v javnosti.

Aktivnosti projekta bomo predstavili preko krajših in daljših video posnetkov, ki bodo dostopni na projektnem kanalu YouTube in Facebook. Na tak način bomo predstavili predvsem delo kmetov, rejcev, čebelarjev, ki uporabljajo različne zaščitne ukrepe za preprečevanje napadov velikih zveri.

Za dodatno ozaveščanje o možnih rešitvah za soobstoj z volkovi in medvedi ter o izvajanju projektnih dejavnosti, bomo izvedli tudi intenzivno komunikacijsko kampanjo, v sklopu katere bomo predstavili najboljše prakse preprečevanja škod po velikih zvereh. Glavno vlogo bodo imeli rejci, ki že uspešno varujejo svoje živali in bodo tako predstavili svoje izkušnje iz prve roke.

Za spodbujanje prepoznavnosti projekta in dela ključnih deležnikov projekta bomo pripravili različna promocijska gradiva.

Povezali se bomo tudi z drugimi podobnimi projekti in organizacijami s katerimi bomo izmenjali znanje in izkušnje na področju iskanja rešitev za soobstoj z volkovi in medvedi.

Več o prostovoljstvu najdete tukaj:

• 4.1 Prostovoljstvo – Pomagaj kmetu

Več o tej tematiki najdete tukaj:

• 4.2 Izobraževalne kmetije
• 4.3 Gozdna pedagogika
• 4.4 Velike zveri v šolskem sistemu

Več o varovanju pašnih živali najdete tukaj:

• 3.1 Paša s pastirji
• 3.2 Pastirski psi
• 3.3 Visoke elektromreže
• 3.4 Varovanje večjih pašnih živali
• 3.5 Varovanje čebelnjakov
• 3.7 Občina dobrih praks

Več o kmetijskih ukrepih – SKP in drugih najdete tukaj:

• 3.6 Kmetijski ukrepi – SKP in drugi

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.

Več o varni paši in velikih zvereh najdete v novicah.